Pomivam posodo. Poslušam radio in prepevam melodijo od Kreslina Z Goričkega v Piran, ki jo ravnokar vrtijo. Bliža se kulturni praznik in že delam načrte, na kakšno prireditev bom šla. Kreslin preneha prepevati in na vrsti so oglasi. Ker mi oglasi niso všeč, želim zamenjati postajo, da bi poslušala pesmi med tem prijetnim opravilom. Pa me zmoti oglas, ki me tako šokira, da ne zamenjam postaje. Ta sporoča, da so v eni trgovini dobili novo pohištvo, ki je kvalitetno in zelo ugodno. Povrhu vsega pa bo trgovina odprta tudi na praznični dan, ko bodo cene še posebej ugodne. In potem se oglasi ženski glas iz reklame, ki pravi: »Bo res trgovina odprta na praznični dan? Če je tako, pa se bom tudi jaz odpravila po prazničnih nakupih!«

Ostanem brez besed. Kaj brez besed – tudi dihati skoraj pozabim, ker sem tako presenečena, a v negativnem smislu. Kaj tako daleč smo prišli, da ne samo, da so trgovine odprte na državne praznike (ki so mimogrede dela prosti dnevi), ampak da tudi oglašujejo, da so odprte? Tako visoko se je povzpel kapital, da ne spoštujemo niti državnih praznikov??! Da ne moremo Prešernovega dne, dneva  upora proti okupatorju, dne samostojnosti in enotnosti … preživeti brez trgovin in se raje odpraviti na kakšen izlet ali pa na obisk? Naš ''najboljši sosed'' je zaprt 5 dni v letu in če boste šli štet dela proste dneve, boste kmalu ugotovili, da jih je več kot le pet.

Ne razumem ljudi, ki grejo v trgovino na praznik. Ne razumem, zakaj morajo tako lep dan preživeti v trgovini, ki jim ne ponuja nič, a vendar vse. Ne morem sprejeti dejstva, da je kapital premagal vrednote. Ne morem verjeti, da država to dopušča in da ne reče, da morajo biti vsaj na praznike trgovine zaprte. Na praznike, ko se spominjamo pomembnih dogodkov za Slovenijo, dni, brez katerih ne bi bili samostojni in ne bi bili to, kar smo.

In še vedno se sprašujem, kaj se je zgodilo s tistim referendumom …