| sobota, 04 februar 2012

Petnajstletna Destiny za nobeno stvar več ne najde volje, nima prijateljev, nikomur ne more zaupati, nesrečno je zaljubljena … Gre za določeno obdobje odraščanja, odgovarja svetovalka.

 

Pozdravljeni !

Morda se vam zdim premlada in se vam bodo zdeli moji problemi otročji ali kaj podobnega, ampak bom vseeno napisala, saj nekomu le moram zaupati ...

1) Imam problem s samo sabo. Ne najdem več volje do ničesar, preprosto se mi zdi da nimam več razloga do življenja, kljub temu, da sem še mlada..

2) Težko mi je, ker ne morem nikomur zaupati, nimam pravih prijateljev, res da je to v teh letih težko, ampak vseeno človek potrebuje nekoga, ki bi mu svetoval. Staršem ne morem zaupati takšnih stvari, ker stvari jemljejo drugače kot jaz in vedno pravijo saj se bo že uredilo..

3) Tu so še ljubezenske težave.. Zaljubljena sem v nekoga, ki mi ne vrača pozornosti in ne vem kaj naj naredim..

In še za konec, upam da se vam ne bo to zdelo preveč otročje, ampak jaz res ne najdem nekakšne volje in še sama ne vem zakaj..

Za odgovor se že v naprej zahvaljujem,

Lep pozdrav, Destiny

 

Pozdravljena Destiny!

Hvala ti za zaupanje. Meni se ne zdijo tvoji problemi prav nič otročji. Naj te potolažim. S takimi in podobnimi vprašanji se srečuje večina tvojih vrstnic. Puberteta je čas največje zmedenosti, ki jo mladi človek doživlja, ne le zaradi pravega viharja kipečih hormonov, temveč zaradi vseh sprememb, do katerih v tem času pride. Od prve zaljubljenosti, do večje vezanosti na vrstnike in manjše na starše, mnogo mladih ugotovi, da ima zelo negativno samopodobo, tudi slabo samozavest, da jim kup stvari na njih samih ni všeč. Čas, ko se resno zaveste, da niste več otroci, da si želite že biti odrasli, hkrati pa tega še ne zmorete, ne znate, ne veste, po kateri poti iti, da si uresničite svoje življenjske sanje, ki so večkrat potrebne tudi realnega premisleka o mejah možnega in uresničljivega z vaše strani.

Tudi to, da si naenkrat izgubila smerokaz v svojem življenju, da ne vidiš cilja pred seboj, da se iščeš, ne veš, kdo si, kam moraš priti, kako itd., je popolnoma normalno. Ne boj se tega, čeprav verjamem, da te zaenkrat taka doživljanja pošteno strašijo. Odraščaš in tudi cilj tega obdobja je drugačen od cilja otroštva. Vse je še pred tabo, si na pragu najlepših let življenja. A očitno te tudi veliko stvari straši. Dobro bi bilo, da bi ugotovila, za katere stvari gre in se o tem pogovorila z nekom, ki mu zaupaš.

Kar se prijateljev tiče: sedaj se tudi prijateljska razmerja spreminjajo. Prej so bila vezana predvsem na bližino (sošolka, soseda, tista, s katero si hodila k isti dejavnosti), sedaj se bo začelo spreminjati in boš iskala predvsem 'uho', osebo, ki te bo znala poslušati in ti dati tisto, kar boš od nje potrebovala - se s teboj smejati, te bodriti v preizkušnjah in te opogumljati, ti ponuditi ramo, kadar ti bo težko, predvsem pa se boš nanjo lahko zanesla. Morda na začetku ne boš našla v svojih vrstnicah take osebe, zato morda najprej najdi odraslo, že zrelo osebo, ki ti bo s svojo življenjsko modrostjo in zrelostjo ter osebnimi izkušnjami ustrezna prijateljica. Do takrat pa lahko zaupaš tudi na takem forumu in z veseljem ti bomo pomagali.

Tudi prve zaljubljenosti imajo skoraj vedno isto rdeč nit: zaljubimo se v nekoga, ki tega ali ne opazi ali nas celo zavrača in to nas zelo boli. Dokler se to ne zgodi nam, mi nekoga zavrnemo, ker razumemo, da smo svobodni pri izbiri oseb, s katerimi se želimo družiti. In malo težje razumemo, da imajo tudi druge osebe enako svobodno izbiro pred našimi željami. Če vidiš, da nekomu nisi všeč, ga pusti pri miru. Kaj bi ti naredila, če bi nek fant, ki ti ne bi bil všeč, nenehno zbujal pozornost in si želel biti s teboj?

Praviš, da ne najdeš volje za življenje. Ozri se na trenutke, ko si se počutila srečno, na dejavnosti, ki jih z veseljem opravljaš, na toliko simpatičnih odnosov in oseb, ki si jih do sedaj imela. Razmisli o toliko talentih, ki jih imaš le ti. Vidiš, to je tvoja dota. Sprejmi se tako, kot si in si želi vsak dan postati še malo boljša na vsakem področju. Verjemi, da ti nikoli ne bo dolgčas, da boš imela do konca življenja v pozni starosti dovolj dela. Smisel ti daje tisto, kar te osrečuje, zato išči ravno to. Za začetek nadaljuj s tistim, kar te je osrečevalo prej, kar že poznaš. Začni poslušati glasbo, ki ti je všeč, zapoj si ob njej, zapleši. Zapiši si svoje življenjske cilje - to si daj na vidno mesto. Išči ljudi, ki te sprejemajo in razumejo takšno kot si, pred katerimi ne rabiš nositi mask in se delati drugačno, kot si.

Vztrajaj na poti dobrega in prepričana bodi, da boš našla svojo srečo le, če jo boš vedno aktivno iskala.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2010-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti