"Umiram ob __________ (priimek profesorja)!", "Že n-ta 10ka v mojemu življenju:)" , "Še 2 uri do izpita", so v teh izpitnih dneh precej (pre)pogosti statusi na Facebooku. Ne vem, mogoče bi morala pač nehat zahajat tja, če mi je pa marsikaj tam vse manj všeč. Mogoče bi sama morala prispevat k večji kvaliteti statusov s tem, da sama napišem kaj izvirnega vsaj enkrat na teden. Zaenkrat ostajam pri tem, da grem vseeno skoraj vsak dan pogledat, kaj se dogaja, ker je to občasno zanimivo in koristno (dejstvo je, da zdaj včasih najprej izveš za marsikaj, kar je mogoče precej pomembno ali pa zanimivo na FB in šele potem čez kak dan ali dva ti to kdo sporoči - ali pa tudi ne).

Verjamem, da verjetno marsikdo o izpitih razmišlja (še) več kot jaz. Verjamem, da marsikdo nameni učenju (še) precej več časa. Vem, da marsikdo študira kaj veliko zahtevnejšega od mene. In v bistvu nimam nič proti FB statusom, ki so izpitno obarvani. Včasih tudi sama napišem kakšnega. Kaj me torej sploh moti? Neizivirnost, ki se včasih spremeni v neizvirnost predvidenih zaporedij statusov, ki se pojavljajo v ciklih - odvisno pač od tega, koliko izpitov ima oseba. Ne razumem, v čem je smisel širjenja pesimizma večer pred izpitom in posredovanja informacij o svojem povprečju vsem svojim 700 prijateljem.

Zdi se mi, da nekateri na Facebooku povedo veliko več kot bi v živo. Včasih imam občutek, da marsikdo živi dve življenji: FB življenje in "pravo" (ne vem, če je to ravno najboljši izraz). In potem se sprašujem, katero življenje je bolj realno, kdo sploh je ta oseba, se sploh zaveda te dvojnosti?

Velikokrat premišljujem, kaj bi v določeni situaciji naredil Jezus. Bi imel Facebook, če bi se rodil približno dve tisočletji kasneje? Mislim, da bi. Jezus pač zna bit aktualen. Kakšne statuse bi pisal On med izpitnim obdobjem? Ne vem. Predstavljam pa si, da verjetno pozitivno naravnane. Kaj bi rekel o tem mojem razmišljanju? Mogoče bi mi po zasebnem sporočilu poslal misel: (sem jo prav kar prebrala - kje drugje kot na Facebooku:)) ‎"Najbolj pametno je, če nočemo biti preveč pametni." (V.E.Frankl)