Zdravo!

Imam trinajst let. Težave imam s stresom, saj se zelo bojim drugih ljudi, še posebej fantov. Preden grem v šolo bruham želodčno kislino. Tako mi je slabo, da se moram usesti na tla, ker se mi zdi da bom padla v nezavest. V šoli nosim trakove proti slabosti, a ne pomagajo. Fanta, v katerega sem zaljubljena, se tako bojim, da ko pride mino dobesedno zbežim proč. Med poukom me vedno žali, ker se mu drugi smejijo da sem v njega (ker sem punca, ki jo zaradi tihega karakterja nihče ne mara) Toda doma sem popolnoma normalna in zgovorna. V šoli v bistvu le igram ta tihi karakter zaradi strahu. Med poukom se ves čas tresem. Ko imam predstavitev ali plakat, moram iti bruhat na stranišče. Strah je presegel vse meje. V šoli ne jem več malice, saj si je ne upam vzeti. Imam nekaj prijateljic, a zelo malo. Če se, ko sem v družbi punc, pridruži kakšen fant, mi skoraj poči srce in zbežim (stečem stran). Začela sem si meriti srčni utrip (udarce na minuto). To naredim tako, da se primem za žilo na vratu, gledam na uro in štejem udarce na minuto. Prebrala sem, da bi v mirovanju moralo biti pod 100 udarcev. Ko sem doma, po šoli oziroma med vikendom, imam v mirovanju 80 udarcev, med poukom pa 130, ko pa čakam zjutraj pred šolo, celo 140 udarcev, kar je katastrofalno. Takrat diham kot da bi ravnokar preletela maraton, v resnici pa popolnoma mirno stojim pred šolo in čakam, da lahko gremo notri. Zanima me, ali je takšno delovanje srca normalno, in za katero boleznijo trpim, da me je takoj strah. Prosim, pomagajte, ker ne zdržim več!

Pozdravljena punca pod stresom!

Po prebranem sodeč zelo trpiš in čudno se mi zdi, da tvoji starši tvojih strahov in zaskrbljenosti ne bi opazili in ustrezno reagirali - te peljali k specialistu, ki najprej temeljito preveri naravo tvojih strahov in skrbi, potem pa ti pomaga naučiti se strategij konstruktivnega premagovanja strahov in skrbi. Če še nisi, zaupaj svoja doživljanja staršem ali šolskemu svetovalnemu delavcu, ki te bo ustrezno napotil naprej. In to stori čim prej, ker je zares nesmiselno, da takole vsakodnevno trpiš. Prepričana sem, da ti bo pomoč strokovnjaka zelo pomagala, zato ne odlašaj.

Javi se, kako ti gre, vse dobro, Andreja Jereb