»Religija je kot luč v raznobarvni svetilki. Vsakdo si lahko izbere svojo barvo, luč pa ostaja enaka.« je zapisal Muhamad Naguib. Danes je 16. januar, svetovni dan religij.

V nekaterih jezikih, npr. v indijskih, besede za religijo dolgo sploh niso poznali. Z življenjem se je namreč tako tesno prepletala, da beseda zanjo sploh ni bila potrebna.

Drugi vatikanski koncil je zapisal, da je naloga religije, da odgovarja na najgloblja življenjska vprašanja (Kaj je smisel in cilj našega življenja? Katera pot pelje do resnične sreče? Zakaj obstaja trpljenje? Kam gremo? …) Enotne opredelitve, kaj je religija (lat. – zvezati skupaj, znova premišljevati) ni. Vseeno pa lahko v vsaki religiji prepoznamo nekaj skupnih elementov: vera ali versko izkustvo, nauk ali učenje, moralne norme, kult ali obredni del, skupnost, sveta besedila in sveti prostori ali svetišča.

V Sloveniji je po podatkih iz popisa leta 2002 57,8% katoličanov, 0,8% protestantov, 2,3% pravoslavnih ter 2,4% muslimanov. Kar 15,7% oseb na to vprašanje ni želelo odgovoriti. Na spletni strani urada za verske skupnosti v registru Cerkva in drugih verskih skupnosti (vseh skupaj je 43) poleg večini bolj poznanih najdemo tudi npr. Sveto Cerkev Annasann, Reformirano Evangelijsko Cerkev, Univerzalno versko skupnost vzhajajočega sonca itd. … Raziskave so pokazale, da naj bi bila vernost Slovencev v evropskem merilu podpovprečna.

Ko sem bila v Indiji, me je presenetilo, da tam ne poznajo ateizma. Zdi se jim naravno, da človek veruje. Na Danskem me je presenetilo, da so dijaki v gimnaziji zelo dobro poznali različne verske skupnosti, le redko kdo od njih pa je veroval. V Sloveniji imam včasih občutek, da je verovati moderno, vendar tega ni »varno« početi javno.

»Vera ima svoje korenine v globini duše in razume jo lahko le tisti, ki se je v to globino pripravljen potopiti.« (Christopher Dawson) Si upaš potopiti tudi ti?

Viri:
Družboslovne razprave, XXIII, 2007
SURS
www.religije.com
Vera in kultura za 3. Letnik gimnazij
http://www.uvs.gov.si/