December je mesec in zima je letni čas, ko se zvrsti največ prazničnih dni. Zakaj?

Kako so se prazniki sploh oblikovali, kdaj so se začeli praznovati? Kaj beseda praznik sploh pomeni?

Pred davnimi leti si ljudje niso znali pojasniti raznih naravnih dogajanj, zato so jih pripisovali višjim silam, božanstvom. Niso poznali koledarja, raje so se ravnali po soncu ali luninih menah, v nekaterih deželah so se orientirali po suhih in deževnih obdobjih, po lovu in selitvah ptic …

Sprva so bili prazniki verska zadeva. Sodelovala je vsa skupnost, od najbogatejših do najrevnejših – za nekatere je bila to lahko edina možnost, da so se najedli od žrtvenih živali. Kot je zapisal že Aristotel, včasih ni bilo ločevanja med svetim in posvetnim – medtem ko so častili bogove in jim darovali, niso delali, temveč so si privoščili počitek in razvedrilo, saj se je ob praznikih vse umirilo. Javno življenje je zamrlo, šole so se zaprle, nehali so tekmovati, polis so se nehale bojevati med sabo. Za praznik so jedli meso, ki ga ob ''običajnih'' dneh niso, zato je to začelo predstavljati enega od prazničnih razkošij … Kar je še dandanes, se strinjate? Kdo je med letom potico s kuhano šunko?

Že v antiki pa so praznovanja potegnila za sabo tudi trgovce in trgovino, prirejali so se sejmi in svojih pet minut slave so dobili žonglerji in akrobati. Tako da če ste se spraševali, od kot so se vzeli prodajalci in stojnice pred večjimi verskimi središči, pred Žalami in od kot je prišla vsa plastična in pisana navlaka – z vlakom express iz antike.

Pomembni so bili, kajpak, tudi letni časi, ki so usmerjali poljedelske in pastirske cikle. Od spreminjanja letnih časov so bili odvisni oranje, setev, obiranje sadja, kotitev živali … To gibanje narave je ustvarilo v ljudeh določen ritem, po katerem so se začeli ravnati. In medtem ko so že med samimi opravili kmečki prazniki, je ravno zima, ko zemlja počiva, postala tisti čas, ko so se lahko bolj posvetili praznovanju. In sajenju česna.

In še malo etimologije …

Beseda praznik ima zanimivo etimologijo. Slovenci poimenujemo dan, ko nekaj proslavljamo praznik, festival ali svetek (V petek in svetek ...). Da se izognemo raznim têrminom in stari cerkveni slovanščini, začnimo s poljudnejšo latinščino in povemo le to, da praznik prvotno pomeni vacuus, prazen. Torej prazen, prost dan. Svetek izhaja iz besede svet (latinsko sanctus), iz katere izhajajo še svetba (sakrament, žrtev, hostija) in glagol posvetiti, pa tudi svetnik, svet (mundus) in svetloba. Festival pa izvira iz angleščine oziroma latinske besede za vesel, slavnosten, festivus. Festum pa je praznik, slovesnost, slavnost. Feast je angleško tudi cerkveni praznik, sveti dan (holiday = holy day). In če ste se sptraševali, od kod prihaja fešta – iz latinskega festa. Da je semenj povezan s prazniki in praznovanjem, pa potrjuje angleška beseda fair, ki prihaja iz latinske feria (dies ferialis).