Zdenka P. | sobota, 24 december 2011

Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Ob omembi besede božič pa se ljudje poleg krščanskega obredja, povezanega s tem praznikom, spomnimo tudi na marsikatero stvar, ki spremlja samo praznovanje ali pripravo na praznovanje omenjenega praznika. Tako se bomo v tem članku posvetili različnim običajem, legendam in konkretnim stvarem, ki spremljajo božič.

Pesem Sveta noč

Ena izmed stvari, na katero najprej pomislimo ob omembi božiča je zagotovo slavna pesem Sveta noč. Pesem je nastala 24. decembra leta 1818 v avstrijskem mestu Oberndorf. Besedilo zanjo je napisal takratni kaplan Joseph Mohr, uglasbil pa jo je ravnatelj in organist Franz Xaver Gruber. Legenda pravi, da so bile na božični večer leta 1818 orgle v Oberndofru v tako slabem stanju, da Gruber ni mogel igrati nanje. Ker so želeli ob ponoči kljub temu zaigrati pesem, sta Mohr in Gruber le v nekaj urah sestavila besedilo in melodija. Tako se je rodila Sveta noč, ki velja za največkrat izvajano pesem vseh časov. Pesem se je kmalu razširila po svetu. Tako je leta 1859 John Freeman Young objavil angleški prevod pesmi (Silent night, holy night), Slovenci pa smo svoj prevod dobili izpod peresa znanega Jakoba Aljaža. Prvič so pesem v slovenščini zapeli v Tržiču leta 1871. Danes to pesem prepevajo po celem svetu v več kot 300 jezikih in narečjih. Tu lahko poslušate pesem Sveta noč, v izvedbi dveh primorskih deklet.

Jaslice

ImageO postavljanju in čaščenju jaslic pričajo številni zgodovinski zapisi. Tako vemo, da je prve jaslice postavil sv. Frančišek Asiški, ustanovitelj redov frančiškanov, kapucinov in minoritov, in sicer leta 1223 v votlini v gozdu Grecciu v Italiji. Jaslice kakršne poznamo danes, so se prvič pojavile leta 1252 v Nemčiji. To so bile oltarne jaslice s figuricami, narejenimi iz lesa, ki so jih, kot pove že samo ime, postavljali na oltarjih. Kasneje so se iz tega razvile omarne jaslice, danes pa poznamo predvsem proste jaslice. Navada postavljanja jaslic se je s pomočjo frančiškanov in ostalih redov, v poznejših časih predvsem jezuitov, začela širiti po svetu. Tako smo Slovenci svoje prve jaslice dobili leta 1644 v Ljubljani, kjer so jih postavili ravno jezuiti, saj so menili, da si ljudje stvari lažje zapomnimo, če jih vidimo. Jaslice so v Sloveniji sprva postavljali samo v cerkvah, kasneje pa so se razširile tudi v domove družin. Najpogostejša oblika jaslic v slovenskih domovih so alpske jaslice, ki so k nam prišle iz Tirolske, zanje pa je značilno, da so prestavljene v alpski svet. Drug tip jaslic, ki jih najdemo v slovenskih domovih, pa so kotne jaslice, postavljene v ˝bogkovem kotu˝. V Sloveniji imamo tudi muzej jaslic, ki se nahaja na Brezjah, kjer ga urejajo frančiškani skupaj s člani Društva ljubiteljev jaslic. Prav tako pa so današnjem času vedno bolj priljubljene tudi žive jaslice. Ena najbolj znanih izvedb živih jaslic se dogaja v Postojnski jami.

Božične jedi

ImageNa božični mizi so se od nekdaj znašle najboljše jedi in pridelki, ki so bili zahvala staremu letu in prošnja za dobro letino v prihajajočem letu. Posebno mesto na božični mizi na Slovenskem so imeli poprtnik (tradicionalen bogato okrašen božični kruh), druge vrste kruha in potice. Prav potice z različnimi nadevi so slovenska posebnost. Praznika so se posebno razveselili tudi otroci, saj so bili obdarjeni s kruhom, orehi in lešniki. Danes na mizi prevladujejo različne domače jedi, meso, kislo zelje, klobase in seveda raznorazne vrste piškotov, potic in ostalih sladic.

Božično drevo

Današnja navada postavljanja božičnega drevesa in pošiljanja voščilnic izvira iz 19. stoletja in ima zelo malo skupnega s krščanstvom. Po nekaterih virih naj bi imelo postavljanje božičnega drevesa poganske korenine, saj naj bi različna ljudstva od Egipčanov, Rimljanov in britanskih Druidov častila zimzelena drevesa med obredi praznovanja zimskega solsticija kot simbolov večnega življenja. Današnja uporaba božičnega drevesa kot spremljevalni element praznovanja božiča sega v čas okoli leta 1500 in izvira iz Nemčije. Ena izmed legend celo pravi, da naj bi božično drevo prvi okrasil Martin Luther, in sicer v čast praznovanja Kristusovega rojstva. Navada okraševanja božičnega drevesa se je razširila zelo počasi, potrošniški pridih pa je okraševanje božičnega drevesa dobilo leta 1851, ko je kmet Mark Carr pričel s prodajo božičnih dreves v New Yorku v ZDA. Danes je zimzeleno božično drevo simbol življenja in veselja.

Bela omela

Krasitev domov je zelo stara navada, ki je prvotno pomenila odganjanje zlih duhov. Že dolgo časa povsod po krščanskih deželah z božičem kot njenim simbolom povezujejo tudi belo omelo. Bele jagode omele dozorijo prav decembra kot zajedavske rastline na drevesih, veljajo pa za simbol miru in sprave. Ena izmed bolj znanih navad je tudi poljubljanje pod belo omelo.  Poljubljanje pod belo omelo je stari angleški božični običaj, ki so ga poznali že v srednjem veku, danes pa se ta lepa tradicija vedno bolj uveljavlja in ohranja tudi v naših krajih. Bela omela se obesi v hiši ali nad vhodnimi vrati in oseba, ki stoji pod njo, lahko prejme poljub. Bela omela je simbol nesmrtnosti, častili pa so jo že Kelti kot rastlino, ki pozdravi vse. Sicer se pri božičnih okrasitvah uporablja še bršljan, sicer znan kot Ozirisova rastlina pri starih Egipčanih, prav tako pa tudi božična zvezda in božični kaktus. S temi rastlinami in mahom se je tudi pri nas krasil ˝bogkov kot˝. 

Božiček

ImageBožiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje pridne otroke v noči pred božičem, to je s 24. na 25. december. Lik Božička se je razvil v Združenih državah Amerike, prvič pa se je omenjal v pesmi The night before Christmas iz leta 1823. Svojo značilno rdeče-belo podobo je Božiček dobil leta 1931 izpod peresa risarja Haddona Sundbloma v reklamni akciji podjetja Coca-cola. Božiček naj bi stanoval na severnem tečaju, oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, prevaža pa se s sanmi, ki jih po zraku vleče devet severnih jelenov.  Prvotno je bilo teh jelenov osem (njihova imena so Tresko (Dasher), Plesko (Dancer), Skočko (Prancer), Hudko (Vixen), Kometko (Comet), Kupidko (Cupid), Plamenko (Donder) in Blisko (Blitzen)), leta 1939 pa se je v pesnitvi Roberta L. Maya pojavil tudi jelenček Rudolf z rdečim noskom, ki je prvi v Božičkovi vpregi. Božička na poti spremljajo tudi škratje, glede na časovne cone pa naj bi imel Božiček na voljo 31 ur, da dostavi vsa darila, kar pomeni, da obišče 832 domov vsako sekundo. Malo za šalo, malo za res: http://bozicek.tripod.com

Še nekaj zanimivosti o božiču:

Datum za praznovanje božiča naj bi izbral cesar Konstantin.

Električne božične lučke so prvič uporabili leta 1854.

Za božič se proda največ diamantov.

Najbolj prodajana moderna božična pesem je White Christmas Binga Crosbya. 

 

Zadnja sprememba: sobota, 24 december 2011
(4 glasov)

Komentarji 

 
#2 truth about abs 2015-04-12 13:20 The internal and external obliques can be found along the
sides of the rectus abdominal, and assist our bodies with lateral, or
bending and twisting, movements. I really learned a lot, and look at food labels now to determine
what I'm investing in my body. You will surely have junk food sometimes
but ensure you only have about 3 cheat meals a week.
Citat
 
 
#1 lili 2011-12-24 12:54 Hahaha, zanimiva dejstva o božičku na priloženi spletni strani:) :) Ne moreš verjet Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 6951-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti