| četrtek, 22 december 2011

Kaj storiti, ko ostaneš brez volje do življenja? Ko se soočaš s tesnobo, negotovostjo pred prihodnostjo, ki vključuje iskanje službe, osamljenostjo, depresivnostjo …? Kako v takem stanju najti motivacijo za delo na sebi?

 

Pozdravljeni,

sem 24-letna študentka in v zadnjem letu se mi je življenje zelo spremenilo...na slabše. Vedno sem bila pridno in veselo dekle, polna optimizma in volje. Zdaj pa bolj kot se bližam koncu študija, večjo tesnobo in strah doživljam. Čedalje bolj postajam depresivna. Zapiram se vase, ne družim se s prijatelji, ne udeležujem se družabnih dogodkov... Razmišljala sem tudi že o samomoru. To me je tudi privedlo do tega, da Vam pišem, saj takšnih misli nikoli nisem imela in se sedaj počutim zelo izgubljeno.

Vem, da je to povezano tudi z negotovostjo pri iskanju službe, saj nimam nobenega cilja, h kateremu bi stremela. Službenih mest ni, sanje o samostojnosti in sanjskem poklicu se razblinjajo. Najlepše obdobje mojega življenja je zavito v črno meglo, brez upanja v boljšo prihodnost. Stanje bi rada čim prej popravila, saj si ne želim več uničevati življenja in zamujati veselih trenutkov.

Vem, da moram začeti delati na sebi, ampak ne vem kako. Ne morem najti tiste rešilne bilke, katere bi se oprijela. Vendar globoko v sebi vem, da imam nekje tisto moč, da premagam ta moreča občutja. Vendar motivacije za to kar ni in ni. Depresija ostaja.

Vsak dan me mučijo sledeča vprašanja, a ne najdem pravega odgovora. Ne najdem rešitve, ki bi mi omogočila lepši jutri.

1) Nimam prijateljev. Staršem o svojih težavah ne morem govoriti, saj se samo nasmejijo in mislijo, da to sploh niso "prave" težave. Kaj storiti, ko nimaš nikogar, da bi mu zaupal svoje skrite težave?

2) Vedno sem imela nizko samopodobo, nič samozavesti. Sedaj pa se mi zdi, da tonem še globlje in tega ne morem več zdržati. Kaj storiti, ko ti na svojem telesu ni všeč niti delček, niti najmanjša pikica? Kaj storiti, ko razmišljaš o svojih prednostih, a ne najdeš niti ene stvari, v kateri si dober? Kaj storiti, ko se ti po glavi podijo le tvoje šibkosti in slabosti?

3) Kaj storiti, ko ne najdeš volje, da bi šel na pijačo s kolegico, na kosilo s sorodniki, ampak se namesto tega rajši zapreš v sobo in cele dneve preživljaš v samoti?

4) Kaj storiti, ko ti niti stvari, ki so te včasih veselile, ne predstavljajo več užitka? Kako najti zopet voljo in veselje do hobijev?

5) Naj omenim še zadnjo stvar. Mogoče je vredno omembe, mogoče ima kaj opraviti z mojim počutjem. Celo otroštvo (do 13-ega leta) sem živela v družini, kjer je bil en družinski član alkoholik. Skorajda ni bilo dneva, ko v hiši ne bi odmevali kriki in prepiri. Velikokrat sem se celo bala priti domov. Vedno sem bila v negotovosti, kakšno stanje je doma: se bomo spet prepirali ali bo morda tišina. Spomnim se, da sem včasih celo v gozdu čakala na mami, da je prišla iz službe, saj me je bilo tako strah priti domov. Naj povem še to, da sem ob pisanju te zadnje točke zajokala. Zagotovo je ta jok pokazatelj tega, da so težave iz otroštva zagotovo tudi krivec za stanje, ki ga doživljam sedaj: za občutek manjvrednosti, brezizhodnosti, nizke samopodobe, ne-samozavesti. Vendar ne vem, na kakšen način naj se lotim obravnavanja te peklenske preteklosti. Obstaja možnost psihoterapije, vendar kot študentka nimam denarja za to, zato bi si rada pomagala sama. Mogoče mi lahko Vi namignete kako.

Kaj storiti, ko ostaneš brez volje do življenja?

Za odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Shadow

 

Pozdravljena Shadow!

Hvala za tvoje zaupanje. Čutim, kako težko ti je bilo zapisati, dati iz sebe, kar riše sivino pred tvoje oči v teh dneh polnih pričakovanja in veselja.

Praviš, da se je tvoje obupovanje pred negotovo službo začelo pred dobrim letom, da si bila do tedaj optimistično in pridno dekle. Res je, da je v Sloveniji žal študijski in zaposlovalni sistem tak, da producira mnoge diplomante, ki na koncu dolga leta iščejo šolanju primerno delovno mesto in ga večkrat celo ne najdejo. A na to sama ne moreš vplivati. Študij sam te veseli, drži? Nisem razumela, da bi študij že zaključila, tako, da predlagam, da najprej vse moči usmeriš v dokončanje študija. Uživaj v študiju, ki te veseli. In bodi prepričana, da pridni, iniciativni in iznajdljivi ljudje vedno najdejo službo in se lahko v nekaj letih preusmerijo tako, da pridejo na delovno mesto, ki jim je v veselje. Skratka, osredotoči se najprej na študij. Uspešno dokončanje ti bo vlilo veliko mero samozavesti, da zmoreš dokončati, kar se zadaš. Če je možno, se že zdaj razgleduj, kje bi te veselilo delati. Potrkaj na vrata tiste ustanove, prosi za prostovoljno pomoč njim pri delu, da spoznaš delo, ki te veseli in se preizkusiš, če je pravo zate. Prepričana bodi, da ti na začetku ne bodo veliko zaupali, če pa boš njihovo zaupanje opravičila, ti bodo zaupali vedno več in če se boš izkazala za dobro sodelavko, boš prva v vrsti tistih, ki bodo imeli največ možnosti za zaposlitev pri njih, ko bodo iskali novega sodelavca. To se mi zdi zelo realna pot, ki se jo okleni in ji sledi.

Večkrat sem že pisala o tem, da smisel življenja ni mirno življenje v najlepšem redu in izobilju, temveč doseganje kar največje osebnostne in duhovne rasti človeka. In te se ne more dosegati drugače kot preko soočanja in premagovanja različnih izzivov, za katere si mnogi mislijo, da so slučaj (sem se tudi sama prepričala, da slučaji ne obstajajo, temveč ima vsaka stvar svoj namen) ali nadloga, kazen ali kaj temu podobnega. S tem do izziva, ki nam omogoča našo osebnostno rast zavzamemo negativno naravnanost, se mu upiramo, se ga bojimo, ga odrivamo, pred njim bežimo ali se z njim borimo. Nič od tega ni prav. Pravilno je, da prepoznamo nekaj za izziv, se zanj zahvalimo, zavihamo rokave in premislimo, kako lahko dano nam preizkušnjo uspešno opravimo in če smo že zreli za prehod na višjo stopnjo naše osebnostne rasti.

Kaj to konkretno pomeni v tvojem sedanjem življenju. Resda na naše reakcije predvsem ob večjih in odločujočih izzivih znatno vpliva naša samopodoba, način dosedanjega spopadanja s preizkušnjami ter seveda zgledi, ki smo jih v svojem otroštvu in mladosti doživeli od staršev in ostalih pomembnih drugih osebah. A zavedaj se, da vsak, ki je šel v otroštvu skozi večje preizkušnje in ob tem ohranil osebno moč za uspešno opravljanje zadanih mu obveznosti, je velik zmagovalec. Ne se torej sramovati svoje preteklosti, ampak bodi ponosna nase, da si kljub preizkušnji ohranila optimizem, pridnost in močno voljo, čeprav zadnje leto doživljaš drugače. Z veseljem bi te objela in ti čestitala, če bi te srečala. Tako, da glavo pokonci. Preizkušnje vedno dajo posebno moč, ki ti pomaga premagovati ostale večje preizkušnje, ki jih v življenju doživljaš. Vidiš torej, da nisi osamljena, temveč si lahko zelo srečna, da si ostala tako pozitivna oseba.

Vedi, da se ti življenje obrača skladno s tvojimi mislimi. Če misliš vse najslabše, se prav tako tudi počutiš in pri tem toneš vedno globlje v svoje strahove in ostala negativna občutja. Če ves čas dovoliš strahovom in skrbem, da obvladujejo tvoj vsakdan, se te lahko toliko polastijo, da možnosti rešitve kmalu ne boš več videla. Negativne misli imajo izredno močno negativno moč, zato je pomembno, da jih čim prej prepoznamo in se jim zoperstavimo. Ko misel pride, jo pusti, da tudi gre, kot je prišla. Ne razmišljaj o taki negativni misli in ne ostajaj v negativnih čustvih. Tudi ta imajo svoj pomemben pomen, a ne v takšnih situacijah. Zavestno goji pozitivne misli in spodbujaj pozitivna čustva in odnose - to ima veliko moč ozdravljanja. In zavestno se zoperstavljaj negativnim mislim, ki imajo moč povzročati veliko škodo tako na zdravju posameznika (bolezni), kot v njegovi psihi (depresivnost) in v duhovnem življenju (zmagovanje strahu nad vero in zaupanjem).

Prijatelji ne pridejo sami od sebe. Sami se moramo potruditi, da si najdemo dobre prijatelje v življenju, ki jih prepoznaš predvsem po tem, da so odlični poslušalci, da te sprejemajo tako kot si, imajo močne vrednote, ki jih živijo kljub različnim življenjskim preizkušnjam ter se znajo s teboj smejati, te spodbujati, s teboj praznovati tvoje uspehe ter se tudi jokati, ti biti roka pomoči, kadar ti je težko. Take prijatelje se spozna postopoma in ob pogovorih o skrivnosti življenja. To so čudoviti ljudje, iz katerih veje močna sila privlačnosti, ki nas kot magnet s svojim zgledom pritegnejo. A bodi pozorna, da na tej poti iskanja pravih prijateljev ostaneš previdna in ne zaupaš prehitro ljudem, ki te ne bodo razumeli, se ti posmehovali, te ne poslušali in te hoteli kakorkoli spreminjati.

Tvoja trenutna zazrtost v samo negativno na sebi, je stvar tvojega trenutnega vztrajanja v negativnih mislih. Verjemi, da ko boš uspela misli spremeniti in zavestno gojiti pozitivne misli, same sebe ne boš doživljala negativno, temveč znala na sebi najti marsikateri skriti talent, se ga veseliti in biti nanj ponosna.

Praviš, da nimaš motivacije trenutno stanje spremeniti. Glej, trenutno imaš dve možnosti. Ali da se prepuščaš negativnim mislim in čustvom - kar vidiš, da je zelo enostavno in te seveda lahko popolnoma zasvoji, a te očitno ne osrečuje (koga pa bi!!!). Druga možnost pa je, da se potrudiš, si zadaš, da se boš vsak dan odločneje borila proti negativnim mislim in čustvom in sčasoma (v nekaj tednih) boš začela zaznavati spremembo zornega kota svojega razmišljanja ter drugačno naravnanost pri svojem delu in življenju. Poglej torej obe poti in ko boš videla rezultate obeh, dvomim, da ne boš postala prav zagrizena pri odločitvi, da zopet postaneš čudovito optimistično in pridno dekle.

Na tej poti se seveda potrudi in uporabi vse, kar bi ti na poti k bolj pozitivnem vsakodnevnem doživljanju, pomagalo - poslušaj glasbo, ki ti je všeč, druži se s pozitivnimi, navdihujočimi ljudmi, beri pozitivne, duhovno bogate knjige, zazri se v jasen cilj v svojem življenju, h kateremu boš strmela. To je precej zahtevna naloga, a verjemi, da se splača potruditi, ker je plačilo za to neizmerno zadovoljstvo in osebna sreča. To ti bo povedal vsak, ki je to pot že prehodil...

Napisala sem ti precej izhodišč. Razmisli, odloči se in veselo na delo. Jaz pa ti obljubim, da ti bom s svojimi molitvami in pozitivnimi mislimi stala ob strani. Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2773-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti