Maja. B. | sreda, 14 december 2011

Image
Foto: Mateja Bevk
December je. Nad hišami lebdi napev božičnih pesmi, na sprehodu po mestu nas spremljajo podobe okrašenih ulic in izložb, vrvež ljudi, ki tekajo po nakupih, vonj kuhanega vina in drugih dobrot, za piko na i k tej idili manjka le še sneg.

Med bliščem in prazničnim vzdušjem veselega decembra se bistvo adventa hitro izgubi. Beseda adventum v latinščini pomeni »prihod«, rojstvo Boga na Zemlji, na katerega se še posebej intenzivno pripravljamo skozi štiri adventne tedne. Poleg duhovne priprave na Jezusov prihod, so del adventnega pričakovanja tudi izdelava adventnega venca, postavljanje božičnega drevesca in jaslic. Ti predmeti imajo pomembno simboliko, njihova priprava in izdelava pa spodbuja k družinskem sodelovanju in povezanosti. Od kod so prišle in kako so se te navade zasidrale v slovenski kulturi, sem se pozanimala v knjigi Janeza Bogataja Slovenija praznuje.

Tako adventi venček kot božično drevce sta k nam priromala iz sosednje Nemčije, natančneje iz protestantskega severa. Božično drevesce, ki naj bi bilo simbol novega rojstva, se je na Nemškem pojavilo že  v 17. stoletju, Slovenci pa so ga počasi prevzeli v 19. stoletju zahvaljujoč nemškim priseljencem. Običaj postavljanja drevesca se je dodobra uveljavil šele po drugi svetovni vojni. Njegov »okrogli prijatelj«, zimzeleni obroč s štirimi svečami, predstavlja štiri zgodovinska obdobja Stare zaveze do Kristusovega rojstva, goreči plamenčki pa nas spominjajo na Jezusa, Luč, ki prihaja med nas za božič. Na našem ozemlju je krašenje doma z adventnim vencem prišlo v navado šele v 20. stoletju.

Image
Foto: Mateja Bevk
Postavljanje jaslic za svoj začetek šteje 16. stoletje, ko so podobe iz božične noči prvič postavili jezuiti iz Portugalske. V Sloveniji se je ta običaj močno ukoreninil in razbohotil. Prav kmalu si bomo lahko ogledovali razstave jaslic, veliko pa je tudi krajev, kjer lahko občudujemo žive jaslice, ki so nemalokrat gledališke predstave v malem. Slovenci se lahko ponašamo z živimi jaslicami v eni najlepši kraških jam na svetu, Postojnski jami, v kateri jih prirejajo že vse od leta 1990.

Še en pomemben simbol, ki nas želi vpeljati v božične skrivnosti, je Luč miru iz Betlehema. Luč je svojo pot iz Betlehema začela leta 1986, ko se je avstrijska televizija Örf iz Linza domislila, da bi v neki oddaji invalidne otroke obdarila s plamenom iz Betlehema. Gesta se je od takrat dalje prijela in organizacijo prenosa luči so prevzeli skavti po vsem svetu. Plamen najprej potuje iz Betlehema do Avstrije, od tam ga delegacije skavtov prenesejo v trideset evropskih držav, v Severno Ameriko, Kanado in Mehiko. Kmalu bo potrkal tudi na naša vrata.

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2391-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti