| ponedeljek, 12 december 2011

Osemnajstletnica ne vidi več smisla življenja, počuti se osamljeno, pogosto se joka, hitro jo prizadene kakšna malenkost, najraje ostaja sama v svoji sobi, muči jo občutek krivde, pred drugimi skriva svoja čustva … Svetovalka odgovarja, da vsaka preizkušnja v življenju pride takrat, ko je človek nanjo pripravljen, ko je čas, da stopi na višjo stopnico …

 

Pozdravljeni!

Zadnje čase ne vem, kaj se dogaja z mano in to sicer traja dve leti. Pesimistična sem glede vsega, doma ne morem poslušati družinske težave, ki se kar kopičijo, vsaka beseda me prizadene, v šoli mi uspeh pada, izgubljam ljudi, ki mi pomenijo. Sem sicer perfekcionistka, vsaka stvar me zmoti, želim si da je vse popolno, celo jaz, čeprav vem, da je to nemogoče. Prej sem bila nasmejano dekle, srečno, sedaj pa se niti ne prepoznam. Vsak dan se zjokam, ne prenesem kritike, nobenemu ne pustim blizu, se raje zaprem v sobo, ne hodim nikamor ven. Imam občutek, da kar koli se zgodi, jaz sem kriva, nobenega fanta ne morem obdržati, čeprav sem v družbi označena kot dobro dekle, ki vsakega posluša, deli nasvete, sem za vsakega tukaj, kadarkoli me rabi. Vendar, ko jaz trenutno rabim podporo in nekoga, ni nobenega. V moji glavi so samo črne misli, da jaz ne sodim na ta svet. Sicer ne pokažem teh čustev, raje jih zakrijem z nasmehom pred domačimi, sošolci. Doživela sem marsikaj v življenju, vendar sem vse prenašala z nasmehom, trenirala sem, imela fanta, ki je vedel kako z mano, ker sem res dekle, ki rabi morda preveč pozornosti. Sedaj pa nimam nič od tega in sploh ne vidim več smisla življenja, počutim se res osamljeno.

LP, D

 

Pozdravljena D!

Hvala ti za tvoje zaupanje in vsakodnevno doživljanje, zapisano v mailu. Mnogi konflikti, ki jih v svojem življenju srečamo, so posledica prepričanja, da mora svet biti takšen, ko si ga mi zamislimo. A vsak dan prinaša spremembe in naša naloga je, da se nanje kar najbolje prilagodimo, pripravimo in jih sprejmemo kot nov del našega življenja. Ta fleksibilnost vsakega naslednjega dne od nas zahteva nenehno čuječnost, opazovanje svojih reakcij na vse spremembe in seveda premišljenost, kako reagirati na spreminjajoči se svet okoli nas.

To, če enkrat nekaj imamo in trenutno nečesa nimamo, še ne pomeni, da nikoli več tega ne bomo imeli, drži? Vse je odvisno od tebe. Če ti neka stvar zares veliko pomeni, boš zagotovo storila vse, da jo boš dosegla. In v svojem življenju si že večkrat dokazala, da si borec, si tudi zmagovalec.

Ne boj se take preizkušnje, v kateri si trenutno. Nikoli ne pride tako velika preizkušnja, ki bi je ti ne bila sposobna premagati. In vedno pride preizkušnja šele takrat, ko si nanjo pripravljena, ko si z neko stopnjo v svojem razvoju tako odlično opravila, da si zrela stopiti na višjo stopnico v svojem življenju. Če začneš tako gledati na preizkušnje, se ti zagotovo ne zdijo več tragične, temveč pravzaprav potrebne za tvojo osebnostno rast. Poskusi!

A ko si sredi preizkušnje, se ti zdi, da se je nate zgrnila najhujša preizkušnja, strah te je, da je ne boš zmogla premagati, ker si trenutno v njej popolnoma obupana, vidiš samo svoje pomanjkljivosti in ne vidiš niti smisla, niti cilja preizkušnje, drži? Škoda je samo, da že dve leti vztrajaš v času, ki se ti zdi tako brezploden in ki te tudi psihično zelo zdeluje. Odloči se in se takoj odzovi, sama pa ti bom dala nekaj idej, kako, prav?

Za začetek to preizkušnjo sprejmi za svojo, sprejmi jo kot potrebno in smiselno, čeprav jo boš kot tako spoznala šele takrat, ko bo za teboj. Bolj, kot se jo boš otepala in se borila proti njej, dlje časa boš obupano plavala proti toku, ki te vedno znova odnese. Da to Sizifovo delo nima smisla, si v tem času že spoznala. Torej poskusi drugače. Ta preizkušnja je del tvojega življenja, potrebna je na tvoji poti odraščanja. Sedaj ni čas, da ugotavljaš zakaj jo potrebuješ, kaj bo prinesla, ta del pride kot desert po tem, ko bo vse to za teboj.

Ne le, da skušaj to preizkušnjo sprejeti, ampak jo vzemi za vsakodnevni izziv. Začni sodelovati z njo. Zapiši si, kaj vse si že v svojem življenju dosegla, kje in kdaj vse si se doživljala uspešno, kaj vse znaš - vse to je tvoja dota, ki ti bo dvigovala samozavest, da zmoreš pogumno se soočiti in premagati tudi trenutno preizkušnjo. Potem si napiši, kaj vse želiš doseči in kako. Zadaj si končno cilj in pri vsakem tudi kratkoročne, mesečne, tedenske in dnevne cilje, ki te bodo pripeljali do končnega cilja.

In potem sledi najnapornejši del - veselo na delo. Kar si si zastavila, se trudiš vsakodnevno uresničevati. Ne prestavljaj tega na jutrišnji dan, začni sedaj, v tem trenutku. Ne pričakuj takojšnjega uspeha, ker ga ne bo. Se boš pa že v nekaj tednih začela bistveno spreminjati. Drugače boš doživljala to preizkušnjo. Videla boš, da si vsak dan boljša kot si bila včeraj. To ti bo dalo moči za vztrajanje do dosege cilja.

Lažje ti bo, če se boš pri tem 'oborožila' s pozitivnim okoljem - pozitivnimi ljudmi, glasbo, ki te navdihuje, hobiji, ki te navdušujejo, si morda tudi svojo sobo uredila tako, da se boš v njej nar najbolje počutila, se pocrkljala s čim sladkim, se malo razvajala. Nauči se najprej imeti rada sebe, se sprejeti tako kot si in si ne želeti biti nekdo drug. Seveda lahko marsikatero svojo lastnost še izboljšaš, a raje kot na svoje pomanjkljivosti, se osredotoči na svoje darove, talente, močna področja. Ta naj bodo izhodišče tvojega življenja. Tvoja moč, tvoji aduti. Neguj jih in spodbujaj, da bodo vedno večji.

Perfekcionizem je včasih precej cenjena vrlina, vendar zelo oteži vsakdanje življenje, kadar dovolimo, da nam kroji naše življenje. Lepo je težiti k popolnosti, po drugi strani pa ljudje smo in vedno bomo nepopolna bitja. Prav je, da strmimo k idealu in ga skušamo doseči, a tudi iz napak, ki jih naredimo, se lahko veliko naučimo. Ni narobe to, da napako naredimo. Narobe je, če je ne priznamo in nočemo popraviti. Sicer pa so napake in neuspehi ključni del neuspeha, kar dokazujejo mnogi izumitelji. Skušaj tako gledati na napake in prepričana sem, da boš sčasoma zanje celo hvaležna, saj te bo vsaka napaka naučila česa novega, boljšega.

In ko boš tako celostno začela živeti z vsakodnevnimi izzivi, se bo tudi tvoje življenje začelo spreminjati na bolj pozitivno, sama boš to takoj začutila, če boš dovolj pozorna. Cilji se ti bodo vedno bolj približevali, dokler jih ne boš dosegla. In takrat boš končno spet srečna. Če pa se ti bo kakšen cilj začel celo oddaljevati, bodi pozorna - verjetno ni pravi zate (ali pa pot do njega ni prava) in boš morala znova premisliti, kako naprej.

Sedaj pa dvigni glavo in začni kar takoj. Sama pa bom mislila nate v prepričanju, da ti bo vsak tvoj dan bolj uspešen, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(5 glasov)

Komentarji 

 
#1 pikicakičakatončka 2012-01-03 16:26 Pogumno, D :) Tudi jaz sem bila v taki situaciji pa je šla mimo :) Osrečuj druge, to vedno pomaga. Na dva načina: ti se počutiš potrebno in drugi so te veseli. Toplo priporočam prostovoljno delo …
Objem
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2047-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti