Anja B. | torek, 06 december 2011

ImageSveti Nikolaj oziroma Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov, v večinskem delu krščanske Evrope pa ga ne premaga noben svetnik. In zakaj je tako?

Sveti Miklavž simbolizira prijazno darežljivost, ki doseže vrh 6. decembra z obdarovanjem otrok. Je pomočnik v stiski in čudodelnik. Svoj pomen je učvrstil tudi s tem, da se je prepletel z vrsto poganskih šeg, po zaslugi Holandcev pa so ga spoznali tudi onkraj Luže, kjer so ga spoznali pod imenom Božiček, a rahlo drugačnim, kot so ga poznali v Evropi.

Od kod prihaja?

Legenda o svetem Miklavžu izvira pri menihu Nikolaju. Menijo, da se je rodil nekje okoli leta 240 ali 270 v Patari, v bližini Mire v današnji Turčiji, bil pa je sin pobožnega Evfemija in sestre mirskega nadškofa Ane. Po legendi naj bi bili njegovi starši že v letih, ko so ga dobili – kot darilo nebeškega sla za njuno nesebičnost. Imenovali so ga Nikolaj, po grško Nikolaos, zmaga ljudstva.

Ko ga je stric posvetil v duhovnika so mu umrli starši. S tem je prišel do velikega bogastva, ki pa ga je razdal med reveže. Ko je njegov stric umrl, se je odločil za romanje v Sveto deželo. Zgodba pravi, da se niso mogli zediniti, koga naj postavijo na izpraznjen škofovski sedež, zato so sklenili, da bo škof postal ta, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To pa je bil Nikolaj, ki se je pozneje goreče boril za krščansko vero, dokler ga niso vrgli v ječo. Ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo za državno vero, se je vrnil v Miro in tam kot škof umrl v visoki starosti okoli leta 342 ali 350.

In odkar je o njem prvi pisal sv. Metod iz Konstantinopla, se je njegova priljubljenost razširila po vsej Evropi. Najprej v Grčiji, Rusiji, potem pa še na Slovenskem, v Dalmaciji, Italiji, Franciji in Nemčiji … In celo po protestantizmu, ki je bil naperjen proti škofu obdarovalcu, ta navada ni poniknila.

Je zelo zaposlen zavetnik in priprošnjik …

V Rusiji, na primer, ga ne proslavljajo le pravoslavni, temveč tudi judje, muslimani in poganska plemena, kar je pravzaprav zelo pomembno, saj je prevzel vrsto šamanskih lastnosti, med drugim so se mu pridružili severni jeleni, značilni za Božička in Dedka mraza. Za svojega patrona ga je vzelo mesto Amsterdam, kjer ga imenujejo Sinterklaas.

Miklavž je zelo zaposlen svetnik, saj je zavetnik mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesarjev, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, voskarjev, delavcev v kamnolomu, krojačev, tatov in beračev, pa tudi mladih deklet, ki si želijo moža, nevest, ki se priporočajo za srečno poroko in žena, ki si želijo otrok.

Upodabljajo ga v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki ali tremi kamni in tremi dečki, ki stopajo iz čolna ter s sidrom in ladjo.

Tri zlate krogle naj bi predstavljale tri zlate kepe ali mošnje z zlatom, ki naj bi jih Nikolaj podaril trem revnim dekletom, da so se lahko poročile. Šega, da Miklavž prihaja ponoči z darovi in jih pušča v nastavljenih posodah ali nogavicah, prihaja iz te legende, ko naj bi se kepe zlata zavalile v copate mladih dam. Te kepe so kasneje postale obvezno Miklavževo darilo v podobi jabolk.

ImageNjegovo spremstvo, hudički in angelčki.

Parkeljni so pravzaprav zanimiva bitja. So kosmati, strašni in rogati, medtem pa še rožljajo z verigami. Po našem izročilu naj bi strašili otroke, poredne naj bi celo vzeli s seboj. Zanimivo pa je, da so bili parkeljni sprva našemljenci iz poganskih verovanj, ki so predstavljali rajnike in druge demone, ki so se vrnili na svoj dom in strašili domače in so jim morali živi žrtvovati, da so jih pomirili. Hudički so v Avstriji celo tako dejavni, da zvečer ustavljajo avtomobile, odpirajo vrata, stresajo potnike, jim grozijo, jih ''božajo'' s hrapavimi rokavicami ali drezajo z ježevkami.

Z Miklavžem sta bila vedno tudi angel ali dva. V nekaterih krajih pa so se ohranile šege, ko je imel večje spremstvo. Pridružili so se mu še koza, ki je imela glavo pritrjeno na dolgi palici, darove je nosil košar, sv. Mihael je bil njegov glasnik, norec je skrbel za smeh in dražil dekleta, pa še mnogi drugi, odvisno od navade kraja.

 

Sveti Miklavž nam darove deli,

tudi mi obdarujemo druge ljudi.

 

Zadnja sprememba: torek, 06 december 2011
(6 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 6000-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti