»Število okuženih stalno narašča in po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije že presega 40 milijonov. Ocenjujejo, da se dnevno okuži več kot 14.000 ljudi. Zaradi okužbe je umrlo že več kot 20 milijonov ljudi. Napada najbolj produktivne člane družbe, zato ima visoka stopnja obolevnosti in smrtnosti zaradi te bolezni tudi hude ekonomske posledice, in za sabo pušča številne sirote, ki so v vedno večjem številu prepuščene ulicam glavnih mest.« (www.milenijski-cilji.org)

Virus HIV. AIDS.

Pred leti, ko je papež Benedikt XVI. obiskal Afriko, je s svojo izjavo povzročil pravo medijsko afero. Na svoji misiji, kjer je bilo bistvo njegovega obiska klic Afrike k pravičnosti in miru, je izrazil mnenje, da kondomi niso zadostna rešitev v boju zoper AIDS ter da ti težave še povečujejo. Med drugim je še povedal, da so kondomi opravičljivi le pri preprečevanju prenosa okužbe pri prostitutkah, kar je prvi pristop k etičnosti in moralnosti le teh. Seveda je s tem sprožil negodovanje številnih, češ kako si upa dajati tako neodgovorne izjave, ko pa naj bi z uporabo kondomov vendar že skoraj rešili ta pereč problem! Njegovo drugo izjavo so bolj podprli, predvsem z vidika napredka v mišljenju »konzervativne« katoliške cerkve, ampak jo napačno razširili, v smislu, da so kondomi primerna rešitev za preprečevanje okužb v vseh primerih, kar je seveda kontradiktorna trditev njegovi prvi izjavi.

Da ne bom mlatila prazne slame o dobronamernosti papeževe izjave, se sprehodimo raje malce po svetu raziskav. Direktor raziskovalne organizacije proti širjenjem AIDS-a, Edward C. Green, v svoji raziskavi o preprečevanju AIDS-a z uporabo kondomov ugotavlja, da bi moralo biti v 25. letih, če bi uporaba kondomov funkcionirala, razvidno, da je okužba z virusom HIV upadla. Žal pa se število okuženih ne zmanjšuje. Tako Green zaključi, da niso odkrili nobene trdne povezave med uporabo kondoma in nižjo stopnjo okužb s HIV. To je sicer eden izmed pokazateljev neuspešnosti le takšne vrste preventive, vendar pa ne smemo takoj posplošiti, da kondomi ne preprečujejo prenašanja AIDS-a, ampak je verjetno to posledica premajhne ozaveščenosti ljudi o uporabi le teh.

V odgovor vsem, ki še vedno zagrizeno trdijo, da katoliška cerkev s svojim prepričanjem slabo vpliva ali celo noče sodelovati v boju zoper AIDS,  bom navedla podatke, da se vsak četrti bolnik z AIDS-em zdravi v bolnišnici, ki jo upravlja katoliška Cerkev. Tudi msgr. Robert J. Vitillo, posebni svetovalec za HIV in AIDS v svojem spisu »Katoliška cerkev: Cerkev se odziva na AIDS kot učiteljica, služabnica in pastor« navaja, da Vatikanski papeški svet za pastoralno delo na področju zdravja ocenjuje, da po svetu katoliška cerkev nudi več kot 25% skrbi za okužene z virusom HIV in obolele z AIDS-em. To še zlasti velja za dežele v razvoju, kjer so zdravstvene storitve, ki jih ponuja Cerkev, pogosto edini tak program, ki presega delovanje v glavnih mestih in se širi na podeželska področja, kjer so potrebe tamkajšnjega prebivalstva po zdravstvenih in socialnih storitvah resnično ogromne.

Tudi predsednica Afriškega centra za preprečevanje AIDS-a iz Ugande je izrazila podporo papežu Benediktu XVI. in njegovi izjavi, da kondom ni učinkovito sredstvo za boj proti AIDS-u. Dejala je, da tisti, ki se burno in negativno odzivajo na papeževe besede ne razumejo, da kondomi niso ključni problem pri širjenju AIDS-a v Afriki in da se smoter problema ne skriva v tem. Poudarila je, da je večji problem način življenja in obnašanja, ter da je ključnega pomena v boju zoper AIDS ozaveščanje ljudi o tej bolezni in etična vzgoja na področju spolnega življenja.

Kje pa se v vsem tem najdemo mi? So res tako pomembni prepiri o tem, kdo ima prav in kdo je kaj rekel, ali bi se bilo bolje osredotočiti na sam problem? Moj odgovor na to je strpnost, izobrazba in pogled na spolnost kot največjo vrednoto, ki nam jo Bog daje.