Foto: Metka Komatar

Urška: Zdi se mi, da ljudje pravičnost še vedno cenijo. Po navadi pravičnost celo pričakujemo od drugih, hkrati pa sami nismo vedno pravični.  

Leon: Pravica je v današnjem času v družbi dokaj cenjena, vendar ne povsod. Velikokrat se pojavljajo trenutki, ko so nekateri posamezniki izrinjeni in postavljeni pred dejstvo, da nikakor ne morejo uveljavljati svoje pravice. To se dogaja vsakomur izmed nas v našem vsakdanu. Zakaj? Sam velikokrat razmišljam o tem, zakaj določene skupine in posameznike gledam drugače, kot jih gledajo ostali, zakaj v določeni družbi ne pridem do besede in zakaj moram paziti v določenem okolju, kaj govorim o sebi. Vse to in še mnogo stvari vpliva na to, kako je in bo moja pravica cenjena s strani drugih.

Eva:Mislim, da ni. Malokdo daje poudarek na pravičnosti, ampak gleda na to, kako bi sam čim več iztržil in pridobil ne glede na ceno in posledice …

Na katerih področjih je čutiti največ nepravičnosti?

Urška: Nepravičnost je čutiti skoraj na vseh področjih. Najbolj nam opazna je verjetno v politiki, sodstvu, športu ali pa v šoli, službi.

Leon: Največ nepravičnosti sam vidim, da je na področju kulturnih in narodnih vrednot. Ljudje še vedno preveč ločujemo določene družbe in posameznike. Pri nas npr. v politiki smo lahko še tako majhni, pa še vedno vemo, kdo je levi in kdo desni in nikakor ne moremo najti skupne besede.

Eva: »Delodajalstvo« (denar kopičijo ljudje na položajih, delavci pa ne dobijo plač), sodstvo, gospodarstvo.

Foto: Metka Komatar

Urška: Politika, mediji, ki nas na nepravičnost »navajajo«.

Leon:Mislim, da so v veliki meri za takšno stanje krivi mediji in nasploh tudi socialna omrežja. Tukaj se ljudje srečujemo in svobodno izražamo svoja mnenja. Nekatere skupine pa to pridno izkoriščajo in s tem obvladujejo velik del družbe. 

Eva: Fizične osebe – pravičnosti nimajo »v krvi« in se za to ne zmenijo, ampak vidijo le sebe in svojo korist. Vlada - ne sprejme ukrepov in ne ustanovi organov, ki bi nadzirali delo posameznikov/družbe.

Ali lahko mladi kaj spremenimo?

Urška: Vse se da če se hoče. Najprej moramo vsak pri sebi razčistiti in postati pravičnejši, šele potem bomo lahko skupaj kaj dosegli.

Leon: Mladi smo tisti, ki moramo razmišljati s svojo glavo in hoditi tisto pot, ki se nam zdi najbolj pravična in poštena. Pri tem pa se ne smemo ozirati na preteklost naših rodov. Delati moramo na tem, da vsakemu omogočimo svobodno izražanje in zavedati se moramo, da na koncu vedno zmaga večina in najbolj pomembno je, da včasih priznamo poraz in nasprotniku prisluhnemo. 

Eva: Dvomim. Razen če čim prej zasedemo vodilne položaje in poskrbimo, da se to neha.