Prvi november je čas, ko se spominjamo naših rajnih. Veliko smrti se nam zdi nepravičnih in veliko življenj prekratkih. Pa vendar je to čas, ko v naših srcih mora zasvetiti upanje, da življenja ni konec kar tako, brez smisla. Kljub temu da nekdo veruje v posmrtno življenje, pa se mu ni lahko sprijazniti s smrtjo svoje žene ali moža, otrok, prijateljev, znancev ali sebe.

Oskar je desetletni deček, čigar diagnoza je neozdravljiv rak. Pred seboj ima še nekaj dni življenja. Opazuje, kako je zdravnik razočaran nad njim, ker operacija ni uspela, vidi, kako se starši bojijo njegovega odhoda, zaradi česar se zdijo Oskarju neumni. V bolnišnici spozna gospo v rožnatem, ki ga povabi naj napiše pismo Bogu. Ampak Oskar ne veruje v Božička in tudi ne v Boga, sicer pa kako naj piše Bogu, če ne pozna niti njegovega naslova?

Tukaj bom končala z upanjem, da boste sami prebrali, kako se Oskarjevo dopisovanje z Bogom konča.

Lp, Rebeka