Dvaindvajsetega oktobra so zasijali na odru Ritma duha in s svojo pesmijo Hrepenenje navdušili občinstvo. »Sijejo« pa že kar nekaj časa. Radovednost nam ni dala miru, zato smo jih poprosili, naj nam zaupajo kaj o sebi – pridi in preberi ter jih boljše spoznaj.

Kdo vse sestavljate skupino Sij in koliko časa delujete?

Nataša: Naša zasedba se je od samega začetka spremenila. Sprva nas je bilo v skupini sedem, sedaj pa smo obogateni še za enega člana Darjana, namesto Jureta ritmično kitaro igra Aljaž, Jure pa nas spremlja še naprej za mešalno mizo. Člani skupine smo torej Marko Bračič, Aljaž Breznik, Darjan Domadenik, Nejc Zidarič, Petra Crnjac, Zala Hojnik, Andreja Zidarič in Nataša Pišek. Marko je naš najstarejši član in je že redno zaposlen, vsi ostali pa smo še študentje. Smo tudi animatorji v naši župniji. Vsak posameznik pa je aktiven še na drugih področjih kot so šport, ples, drugi pevski zbori in skupine.

Marko: Nastali smo 4. 11. 2005. Z bivšim kitaristom Juretom Hojnikom sva se pogovarjala, da bi bilo super, če bi tudi v naši župniji ustanovili kakšno glasbeno skupino. Jure je malo pomislil, koga bi lahko povabila in  kdo igra kakšen instrument. Ko je imel nekako seznam ljudi, jih je povabil. Vsi so se odzvali in tako smo se prvič dobili na vajah v naši župniji.

Kaj vas je spodbudilo k ustanovitvi skupine in od kod ideja za ime Sij?

Nataša: Mislim, da je ljubezen do glasbe in veselje ob tem, da jo lahko izvajamo, tisto, kar nas je pritegnilo k sodelovanju. Veseli nas, da nas drugi radi poslušajo, ko pojemo za Boga.   

Marko: Sedeli smo v župnikovi pisarni in se pogovarjali, kakšno ime bi si nadeli. Nekdo je predlagal, da bi bili Sij. Ime se nam je zdelo super in smo ga sprejeli. Nekega posebnega pomena nima, mogoče samo to, da ko pojemo in igramo, sijemo od sreče in zadovoljstva.

Kako usklajujete vaše glasbeno ustvarjanje in ostale obveznosti, ki jih imate?

Andreja: Težko, ampak se da. Vaj nimamo redno, ampak takrat, ko imamo vsi čas, in takrat zgoščeno in bolj pogosto.

Ste že kdaj prej sodelovali na tekmovalnem festivalu? S kakšnimi pričakovanji ste prišli na Ritem duha?

Andreja: To je naše prvo sodelovanje na tekmovalnem festivalu. Šli smo brez kakršnih koli pričakovanj, a z velikim upanjem in željo, da bi navdušili publiko in le prejeli kakšno nagrado, naj si bo nagrado občinstva, žirije ali za najboljši tekst.
Zelo dolgo že ustvarjamo skupaj in ta nagrada je nekako potrditev, da hodimo po pravi poti in delujemo v pravo smer.

Na Ritmu duha je občinstvo navdušila vaša pesem Hrepenenje. Kakšna je zgodba za njenim nastankom? Kaj pa ostale pesmi – jih imate že precej na zalogi?

Nejc in Andreja: Besedilo pesmi je napisal Ivan Zidarič (najin oče). Dal nama jo je v roke in rekel: »Tu 'mata in naredita kaj iz tega.«  Pesem je osebno izpovedna in je osebna izkušnja iskanja in končnega spoznanja, da brez Boga ne gre. Je občutek Božje bližine, izražen s temi besedami.
Skupno imamo že 4 pesmi, od tega en prevod. Imamo pa že nekaj novih besedil, ki čakajo, da jih uglasbimo.

Kakšne načrte imate za v prihodnje, si lahko obetamo vašo zgoščenko? Kam vas lahko pridemo poslušat?

Nataša: Naša želje je, da bi ostali skupaj in bili dejavni kot skupina Sij še kar nekaj časa, ker pa se vsi počasi bližamo koncu študija, ne vemo, kako se nam bo še naprej uspelo usklajevati in koliko nam bo čas to dopuščal. Večjih načrtov za prihodnje si zato ne delamo, ker smo dobri prijatelji, bomo zagotovo ostali povezani in se še naprej trudili. Upamo, da nam bo uspelo posneti zgoščenko, saj imamo že nekaj avtorskih pesmi.

Poslušat nas lahko pridete, hm ... tja kamor nas boste povabili ali pa kar v Slivnico. :)