V ponedeljek smo v spletni klepetalnici gostili Ivana Sivca, ki se lahko pohvali, da je že dolga leta med najbolj branimi pisatelji v Sloveniji. Le dan pred klepetom je izdal že svojo 110. knjigo, napovedal pa je tudi že 111.: »V kratkem izide knjiga Princ na belem konju, ki se dogaja tudi v Lipici.«

Image
foto: www.ivan.sivec.net
Ivan Sivec ima zelo rad knjige: »Meni vsaka knjiga lepše diši kot sveži kruh.« Pisanje je zanj bistvenega pomena: »Vsekakor živim za pisanje. Mnogi se mi čudijo, da toliko pišem, ko pa to ni donosen posel, a če ne bi šel dva dni v kabinet, bi umrl. Pisanje potrebujem kot zrak za dihanje.« Mimo pisateljev »ne more« niti na svojih popotovanjih, med katerimi se mu je najbolj v spomin vtisnilo tisto na Aljasko: »Šli smo trije možakarji po poteh ameriškega pisatelja Jacka Londona, kjer je šlo na Aljasko leta 1895 in 1896 kar 70 tisoč Američenov iskat zlato na Aljasko. Štiri dni z nahrbtnikom in 410 km s čolnom. Sama divjina, fantastično.«

Obiskovalce portala mladi.net je zanimal tudi odnos Ivana Sivca do drugih slovenskih mladinskih pisateljev in nekaterih knjig. Gost je o stanovskih kolegih povedal: »S Primožem Suhodolčanom sva prijatelja, z Deso se včasih srečava, Svetlana se obrne stran.« Ivan Sivec ne zavrača modernih uspešnic (Harry Potter, Twilight ...), a se sam v njih ne najde: »Napisano je v redu, toda ta pesniški svet meni ni preveč blizu. Sem pač zaljubljen v Slovenijo. Zdi se mi tudi, da je uspel predvsem zato, ker je bil dobro oglaševan in ker vsi že kar preveč hlastamo za tujimi vrednotami, domačih pa ne vidimo.« Dodaten ščepec aktualnosti je Ivan Sivec dodal s komentarjem knjig za letošnje Cankarjevo priznanje: »Zdi se mi, da knjigi res nista primerni za branje. Gre za modni trend, ki pa čez deset let ne bo pomenil nič. Poglejte, Bevkove, Seliškarjeve, Ingoličeve in še mnoge druge mladinske knjige pa smo brali nekdaj in zdaj. Literatura bi morala vendarle biti na strani lepe strani življenja, ne pa samo ceste.«

Kljub svoji pozitivni naravnanosti zna biti tudi kritičen. Na vprašanje, katera vrednota je zanj najpomembnejša, je odgovoril: »Poštenost! Ne vem, kam se je izgubila. V družinah je še doma, ko pa človek stopi čez prag, jo hitro nekdo ukrade.« Kot upokojeni novinar je izrazil tudi svoj kritični pogled na slovensko novinarstvo: »Imamo veliko dobrih novinarjev, žal pa jih je tri četrtine v službi politike. Stari časi se v novinarstvu še niso prelomili.«

Za zaključek pa je gost namenil nekaj misli mladim: »Bodite čim bolj iskreni. In verjemite v jutrišnji dan. Pa tudi danes ne tarnajte, saj imamo vsega v izobilju, le fiilozofija užitka je naravnana previsoko. Slabih ljudi, ki vas ne razumejo, pa se je treba preprosto izogniti. Sam sem to nekajkrat naredil in zdaj živim povsem mirno in sproščeno.«

Celoten klepet si lahko preberete tukaj .

 

Zadnja sprememba: sreda, 19 oktober 2011
(7 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2700-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti