V prvem delu ste spoznali pet prostovoljcev. Da pa jih boste še malo bolj spoznali, smo jih vprašali še nekaj vprašanj :)

Foto: Kirn

Ančka: Vse to in še več. Vse bolj postaja prostovoljno delo del mene. Je priložnost za nepozabne, pristne ... izkušnje. Odnosi, ki se spletajo med prostovoljnim delom imajo zame neko posebno kvaliteto. Prejmem veliko več, kot lahko dam.

Primož: Vsakega po malo. Vse, kar počnem, počnem zato, ker me to veseli. Seveda ni vedno zabavno in sproščujoče, marsikdaj je tudi zelo naporno, sploh ko tri tedne zapored vodiš različne aktivnosti brez premora, te pa to definitivno nagrajuje s tem, ko vidiš, da si naredil nekaj dobrega za druge. 

Živa: Taborništvo, torej prostovoljstvo, jemljem že kot del vsakdana in si rada vzamem čas zanj. Poleg velike odgovornosti, ki jo nosi na ramenih vsak član tega društva, pa je tukaj tudi veliko zabave in zelo lepih, neprecenljivih trenutkov s prijatelji.

Zala: Vse troje, pravzaprav. Delo - ker ga jemljem resno in dam vse od sebe. Sprostitev in zabava - ker sem rada tam, ker so tam moji prijatelji, ker me izpolnjuje. 

Andreja: Kot vse troje. Delo, ob katerem se zabavam in me izredno sprosti . ;) 

Bi komu priporočil/a lastno izkušnjo?

Ančka: Itak. Vsem, ki si želijo doživeti nekaj nepozabnega, misijonskega, odbitega, skupinskega in prostovoljnega.

Foto: Peter Prunk

Živa: K tabornikom sem se vpisala, ko sem imela 11 let, in od takrat sem se veliko naučila, pa ne samo o naravi, postavljanju šotora, kurjenju ognjev, ampak tudi o odgovornosti, vzpostavljanju medsebojnih odnosov, zabavi in še veliko več. Zato to izkušnjo priporočam vsem, ker tabornik si za vedno! 

Zala: Vsakomur bi priporočila izkušnjo prostovoljnega dela - tam, kjer se pač sam najbolj najde, pa naj bo to delo s starejšimi, otroki, bolnimi, petje, misijonarjenje ... Če koga zanima MS Pridi - no, moja izkušnja je res pozitivna - v skupino pa sprejmemo vsakega, ki si to želi.

Andreja: Ja.