foto: Gregor Sraka

Ideja je padla na kavi nekje ob Ljubljanici. Gregor, Marko (ki je potem šel na Madagaskar) in jaz smo obujali spomine na kolesarsko romanje v Assisi leta 2009 in razmišljali, kaj bi bil lahko naš naslednji cilj. Pa nas je zamikalo, da bi šli pozdravit papeža v Madrid. Sprva so bile to le lepe sanje, konec julija pa sva jih z Gregorjem začela uresničevati.

Si imel kakšne posebne priprave?

Ja, z Gregorjem sva gledala Tour de France V kondicijskih pripravah sem naredil dobrih 1000 kilometrov, tehnične priprave pa so potem zajemale še menjavo gum (prosim lepo, nobenega defekta na več kot 2500 kilometrov dolgi poti!), nakup novega prtljažnika, torb, pa seveda selekcija najnujnejše opreme in pakiranje … Pa da ne pozabim: težje kot priti s kolesom v Madrid je bilo najti prevoz za domov. Šoferji pač ne marajo koles …

Nam zaupaš še malo statistike s poti?

2570 kilometrov, 131 ur na kolesu, povprečna hitrost 19,6 km/h, povprečno 128 km na dan, minimalno 22 km (Ljubljana-Vrhnika: za ogrevanje pač ), maksimalno 180 km (Montagnana-Piacenza).

Si imel na poti kakšno krizo?

Kar precej jih je bilo. Recimo ko sva dve uri blodila po Marseillu in preprosto nisva našla poti iz mesta. Vmes nanju je ujela še nevihta. Na koncu sva se iz mesta odpeljala z vlakom. Naju je pa Sveti Duh takrat navdihnil, da sva si kupila malo boljši zemljevid Ali pa, ko se je kakšna cesta nenapovedano spremenila v avtocesto in se je bilo treba vračat nazaj.

foto: Rok Pisk

Kje pa sta prenočevala?

Kjer sva našla: 5 noči po župniščih, prav toliko po samostanih, 2 v romarskem domu, 2 v zakristiji, samo eno noč sva prespala v vinogradu Nek duhovnik v Španiji je dejal: »To je čudež SDM: nikoli ne vedo, kje bodo spali, pa vedno najdejo!« Zadnji večer v Franciji sva pri iskanju prenočišča našla še Ericka, skavta iz Italije, ki je bil tudi na poti v Madrid. Od tam smo pot nadaljevali skupaj.

Najbolj zanimiv dogodek?

Kar se nama je najbolj vtisnilo v spomin je bil večer v Montagnani (sredi Padske nižine). Tam nama župnik ni le dal prostora za spanje, ampak še skuhal pravo italijansko večerjo, razkazal cerkev ter peljal na ogled mesta. Pa tudi na sladoled ni pozabil V Franciji se nama je pogosto kolcalo po takšni gostoljubnosti …

Načrtuješ še kakšen podoben podvig?

Trenutno iščeva kakšen dobro ohranjen pedalin, s katerim bova šla na naslednji SDM v Rio de Janeiro … To sva pripovedovala Slovencem v Madridu in so nama kar verjeli. Ne vem, a sva tako prepričljiva ali pa izgledava tako neumna V Madridu sem si rekel, da doma samo še očistim kolo in se ga eno leto več ne dotaknem. Zdaj pa me spet kar malo mika, da bi se spet odpravil na kakšno daljšo pot. Načrtujem še ne, razmišljam pa že kar precej.

Hvala za sodelovanje in srečno na vseh tvojih poteh.