| petek, 26 avgust 2011

Dvajsetletno dekle toži, da se vedno slabše razume s svojo mamo. Pravi, da je situacija nevzdržna, ker veliko zahteva od nje in ji ne dopušča zasebnosti.

 

Pozdravljeni!

Sem dekle staro 20 let. Moja težava je v tem, da se iz dneva v dan slabše razumem s svojo mamo. Nikoli se nisva kaj veliko pogovarjali, kar moram priznati še danes nekako pogrešam, ampak sem nekako sprejela tako kot je ... Zadnje čase oz. kar leto pa postaja nevzdržno. Mama želi, da postorim to in ono, kar se mi zdi prav, ampak velikokrat da kakšno delo, ki je popolnoma brezpomensko in mi ga dodeli le, da ne bi počela česa drugega. Poleg tega zahteva, da sem pridna v šoli, da hodim v službo ter doma pridno pomagam ... Časa zase mi ostane tako resnično malo, saj če hočem vse to uskladiti nekako ne znese. Jezi me tudi to, da mi, ko me ni doma, velikokrat brska in "pospravlja" po sobi ... Povedala sem, da mi to ni všeč, saj bi pri svojih dvajsetih letih rada malce zasebnosti. Ne vem ... Mogoče se vse skupaj ne zdi tako grozno, ampak v dejanski situaciji je in sama resnično ne vem več kaj storiti.

 

Pozdravljena Sonce!

Hvala ti za zaupanje tvojega doživljanja. Ne razumeš, čemu se slabše razumeš z mamo. Sama omenjaš, da se nikoli nista veliko pogovarjali. Zaupanje pa je temelj dobrega razumevanja. In iskren pogovor že od malih nog, ko se otrok nauči iskreno zaupati staršem, starši pa se naučijo razumevajočega poslušanja in sodelovanja z otrokom, se kasneje, sploh po obdobju pubertete, dosti težje vzpostavi, saj se pri najstnikih težišče njihovih primarnih stikov premakne od družine k vrstnikom.

Mama te ima zagotovo zelo rada, postaja ji jasno, da njena hči odrašča in jo le še nekaj let loči od tega, ko bo iz domačega gnezda poletela v širni svet. In prav v uspešnosti osamosvajanja lahko starši vidijo, koliko dobro so svojega otroka vse do tedaj na ta korak pripravili.

Verjetno si mama zelo želi tvoje bližine, družbe, po drugi strani pa si želi vedeti v kaj je odrasla njena hči, kaj počne, kako razmišlja in ti nekako ne zaupa, od tod brskanje po tvoji sobi, ki ga seveda ne smeš dovoliti. Pogovori se z mamo in ji povej, da je zelo neprimerno, da ti brska po tvoji sobi. Tam je tvoj intimni prostor, ki je samo tvoj in ga mora pustiti pri miru. Vprašaj jo, kako bi se ona počutila, če bi kdo brskal po njeni sobi ...

Kar se tvoje pomoči v gospodinjstvu tiče. Predlagam, da naredita seznam vseh rednih dnevnih in tedenskih opravil, potem pa si napišeta še vsakodnevni urnik svojih obveznosti. Razdelita si obveznosti in se dogovorita, da jih bosta tekom določenega dneva opravili. Pogovorita se tudi o smiselnosti določenega opravila. Če se ti zdi, da gre res samo za mamino kaprico, naj pač tisto sama naredi in se sama javi za kakšno opravilo, ki se ti zdi bolj smiselno. Tako bo mama videla, da pomagaš, da pa bo določene stvari, ki se zdijo potrebne le njej, morala opraviti sama.

Zagotovo potrebuješ kar nekaj časa za sebe. Si pred največjo življenjsko prelomnico, ko boš zaključila fakulteto, se podala na lov za službo, se osamosvojila in si ustvarila lasten dom. Na to se moraš tudi pripraviti in vsak dan storiti korak naprej na poti do tega cilja. Zato te mora mama razumeti, da potrebuješ čas zase, za druženje z vrstniki, kakšno priložnostno delo itd.

Razmisli pa tudi o tem, če si že sedaj pripravljena na osamosvojitev. Ostani odprta, če se ti pokaže priložnost poceni nastanitve v kraju študija. Morda bi vsaj za določen čas taka ločitev pomagala tebi in mami, kasneje pa bi se sama odločila ali želiš do konca študija bivati drugje ali le za npr. eno šolsko leto.

Želim ti, da bi se z mamo čim bolje razumela, saj vidim, da te ta vajin trenutni odnos precej obremenjuje. Tebi pa želim veliko uspehov pri šolanju in na poti osamosvajanja. Bodi pogumna!

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2946-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti