| torek, 23 avgust 2011

Lauri nima lahkega življenja. Njen oče je bil alkoholik, v družini je bilo veliko prepirov in tudi pretepanja, mlajši brat je problematičen … Ko ni uspešno opravila mature, je še dodatno izgubila zaupanje vase. Njeno razpoloženje se hitro spreminja, razmišlja o samomoru, počuti se samo …

 

Spoštovani!

Sem študentka, stara 20 let in se k vam zatekam iz popolnega obupa. Že več let se spopadam s težavami v družini - oče je bil alkoholik (do pred leta in pol; takrat sta se starša pretepala in hotela sta se ločiti, nato je oče opustil alkohol in njun odnos se je počasi normaliziral); kmalu za tem je nastal velik problem brat, sedaj star 17 let, ki v družini povzroča stalne težave (vožnja brez izpita pod vplivom alkohola, nesreča, slabo mu gre v šoli, nič ga ni doma ...); prej sem hodila na gimnazijo, kjer sem vse normalno speljala, nisem pa naredila mature - tu sem izgubila zaupanje vase; pred 3 leti je umrl tudi fant, ki mi je bil neznansko všeč. V vseh teh letih - sem opazila - sem postala brezvoljna, obupana, vsako stvar, ki se jo lotim, opustim, končanje prvega letnika fakultete me še čaka drugi mesec, česar me je grozno strah in imam pred sabo sliko, da ne bom naredila. Stalno se mi spreminja razpoloženje, da včasih sploh ne vem, kdo sem. Vedno sem bila vesela deklica, četudi so me v šoli stalno zbadali zaradi zunanje podobe, pa mi ni bilo dosti mar. Večkrat sem pomislila na samomor. Apetit mi pada in narašča. V nekem obdobju (2 meseca) se zredim za 4-5kg, drugič shujšam za prav toliko. Poskušam se osredotočiti na pozitivne misli, poskušam prebrati veliko dobrih novic, vicev, pozitivnih misli, knjig; a se razpoloženje hitro spremeni. So tudi obdobja, ko bi najraje vse objela, a se kaj hitro vse spremeni. Do sedaj sem bila v študentskem domu, kjer sem bila veliko sama, kar me je stiskalo in sem kar naprej jokala, ko sem bila sama. Imam kolegice, ki bi me lahko potolažile, pa vendar rečejo samo "Sej bo!" - kar mi pa prav nič ne pomaga. Ali lahko vse opisano kaže na depresijo? Resnično ne vem, kaj se z mano dogaja, pa če se še tako trudim!

 

Pozdravljena Lauri!

Hvala ti za zaupano nam breme, ki črni tako sončne poletne dneve. Za teboj je kar nekaj stvari, ki si jih prestala, a dvomim, da v sebi predelala. Preden jih ne boš, se ti bodo ves čas vračale v tvoje življenje in ti kakorkoli kratile občutek sreče in zadovoljstva. Zato ti predlagam, da se najprej lotiš teh.

Nisi kriva, da je bil tvoj oče alkoholik, nisi odgovorna za tako neprimeren odnos med staršema. A poglej, oče je zmogel ogromno moči, se odločil za zdravljenje in sedaj vlada med tvojima staršema bistveno boljši odnos - česa več bi si lahko želela. Lahko samo čestitaš očetu, da je to pot zdravljenja zmogel, ker jo večina ne. Tvoj brat je šel po poti zgleda očeta, ki ga je poznal. Očitno nima ravno dobre samopodobe, nima nekih jasnih ciljev v življenju, zato se odloča za neprimerne poti, ki ne vodijo nikamor ali pa si bo z njim notranje srečno in zadovoljujoče življenje kvečjemu onemogočil. A zavedaj se, da namesto njega ne moreš storiti ničesar. Sam se mora odločiti, kakšen način življenja misli živeti. Trenutno verjetno nima ne poguma, ne moči, ne pravega zgleda za drugačen način življenja. Lahko si mu opora, si mu pripravljena pomagati, če te za to prosi, sicer pa ga pusti pri miru. Dostikrat je pri teh mladih edino vzgojno le to, da najprej zdrsnejo čisto do dna, šele potem se zavedo svojega zgrešenega načina življenja in tisti, ki zberejo dovolj poguma in moči, se jim uspe pobrati in drugače zaživeti. Tudi to, da je pred leti umrl fant, ki ti je bil všeč, je dejstvo, za katerega nisi sama kriva in tudi ne moreš nič storiti. Vsak od nas ima svoj življenjski načrt, ki ga mora izpolniti - zato se najprej odloči za to, da boš sama postala takšno dekle, kot si sama želiš. Samozavestna, uspešna v šoli, notranje srečna, optimistična in da se naučiš težave življenja reševati na kar najbolj konstruktivne načine ...

Postavi si konkretne cilje in si jih prizadevaj uresničiti. Sedaj je pred teboj, da uspešno zaključiš prvi letnik fakultete. Za vsak dan si zapiši študijski plan učenja in si prizadevaj, da ga izpolniš. Spoznaj svoje hobije in talente ter jih kar najbolj vpleti v svoj vsakdan. Kaj te navdušuje, kaj ti je všeč, kaj rada poslušaš, bereš, gledaš, s kom se počutiš srečna ... Vse to dnevno počni. Videla boš, da ti bo uresničevanje zadanih ciljev v kombinaciji z dnevnim prizadevanjem za dejavnosti, ki te osrečujejo zelo pomagalo premostiti stisko, v kateri se nahajaš. Potrudi se in vztrajaj, prepričana sem, da se boš kmalu zahvalila in nas obvestila o svojem uspehu in spremembi načina doživljanja.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1801-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti