| sreda, 10 avgust 2011

Zaskrbljena mama (kemičarka) sprašuje, kako naj pomaga hčerki, ki je po prvih neuspehih na izpitih izgubila vso motivacijo za študij in pravi, da bi sedaj raje malo uživala življenje … Svetovalka odgovarja o razlikah med učenjem v srednji šoli in na fakulteti in o pomenu osebne zrelosti.

 

Spoštovani,

tudi jaz vas lepo prosim za pomoč oziroma nasvet, kako naj pomagam 19-letni hčeri, ki je gimnazijo končala s prav dobrim uspehom, se vpisala na fakulteto na smer, ki si jo je želela že v osnovni šoli, vendar je po nekaj neuspelih poskusih polaganja izpitov popolnoma otopela in izgubila vso motivacijo. Zatrjuje, da bi rada malo uživala življenje, hodi na koncerte, je tipična metalka že več let in imam občutek, da jo samo to veseli. Ker so pogoji za nadaljevanje študija zelo strogi (samo eno ponavljanje ali prepis), me skrbi, kaj bo z njenim življenjem, pridobitvijo poklica, itd. Kako naj ji pomagam, da bo znova pridobila nekaj motivacije za študij.

 

Pozdravljena Kemičarka!

Želite si pomagati svoji hčeri, ki se je po nekaj neuspehih na fakulteti začela 'tolažiti' z glasbo in načinom življenja, ki jo trenutno osrečuje. Skrbi vas, kako in kdaj se bo uspela ponovno zresniti in se lotiti študijskih obveznosti.

Hči obiskuje fakulteto. Ta ni obvezna, kot je npr. osnovna šola, kjer morajo tudi starši večkrat vložiti veliko truda, da uspejo njihovi mladostniki uspešno zaključiti obvezno šolanje. Fakulteta je šola za tiste, ki so tudi dovolj zreli za samostojni študij in ne več učenje le ob moledovanju staršev. Študij na fakulteti zahteva določeno raven osebnostne zrelosti ter notranjo, osebno motivacijo za študij. Če tega vaša hči nima, se lahko še toliko trudite, vendar ji študij ne bo uspel.

Neuspešnost v prvem letniku je precej značilna. Na fakulteti gre namreč za precej drugačen način študija kot v srednji šoli, tudi večinoma ni sprotnih preverjanj znanja, ki so v srednji šoli silila dijake v vsaj približno sprotno učenje. Tudi kampanjsko učenje se na srednji šoli še nekako izide, ker ni veliko snovi za naučiti se. Na mnogih fakultetah pa je študijske literature že za kolokvije lahko zelo veliko, kar terja dosti več osebne discipline, da se študent sam odloči in si naredi svoj študijski urnik in se začne redno učiti. Toliko redno in toliko časa, da mu uspe predelati snov pred preverjanjem samim. Prav zato je osebnostna zrelost, poznavanje in upoštevanje načina učenja, ki posamezniku omogoča najboljši študijski uspeh, ključen pogoj za uspešen študij. Način učenja na srednji šoli in na fakulteti se tudi precej razlikuje. Predvsem v zahtevani večji samostojnosti pri študiju, kar zahteva tudi večjo samodisciplino. Poleg tega se morajo študenti na fakulteti tudi v primeru težav znajti sami - ni več govorilnih ur, na katere pridejo starši, ki so nekakšna vez med svojimi otroki in učitelji. Z vsem tem se mora soočiti vsak bruc.

Kako lahko svoji hčeri pomagate. Najprej naj se zave, da ji je uspela očitno dolgoletna uresničitev študijskih sanj (to mnogim ne uspe), kar bi ji moralo biti v močno notranjo, osebno motivacijo za študij. Glede na to, da je bila v gimnaziji prav dobra, mora temeljno znanje imeti kar dobro, očitno se je znala tudi ustrezno učiti, da je zmogla uspešno premagati zahteve v gimnaziji. Verjetno bi bilo zanjo dobro, če bi spoznala študenta svoje smeri v višjem letniku, ki bi ji lahko dal dobre nasvete glede samega študija, kot tudi opravljanja izpitov. Hči se bo morala tudi sama usesti in premisliti o vzroku neuspeha na prvih izpitih - se je začela prepozno učiti, se je nepravilno učila, premalo natančno, ji je zmanjkalo časa za pisanje, se ni pravilno izražala itd. In šele, ko vzrok neuspeha pozna, začne iskati rešitve zanj. Tudi sama ji tako na splošno težko pomagam, ne da bi vedela za omenjene vzroke neuspeha.

Mladi se s težavami soočajo na različne načine. Vaša hči se je trenutno odločila za beg v svet, ki ji je domač, ki jo osrečuje, v katerem se trenutno doživlja srečno in veselo. Ne mara preveč slišati, da bo treba neuspešno opravljene izpite zopet opravljati, da jo čaka še precej študija, da je vsak naslednji izpitni rok praviloma težji in da je izpitnih obveznosti za en letnik kar precej. Pri tem ji sami dosti ne morete pomagati. To spada k tisti študijski zrelosti in odgovornosti, o kateri sem prej pisala. Če tega sama ne bo ugotovila, ji ne bo pomagalo nobeno vaše prigovarjanje. Sama bi prej predlagala, da ji postavite jasne pogoje, da če recimo ne bo redno opravljala študijskih obveznosti in napredovala v študiju, naj vam plačuje svoj del stroškov bivanja ali se odseli nekam na svoje - to je marsikateremu mlademu pomagalo k večji samostojnosti v lastnem življenju in kasneje tudi pri študiju. Vsekakor pa potrebuje vaša hči nek vaš ukrep, ki bi ji dal vedeti, da ni vseeno, koliko časa namerava študirati, ampak, da se nauči hitrega in temeljitega študija in rednega napredovanja, kot bodo tudi kasneje v službi od nje zahtevali natančno in predano delo ...

Upam, da sem vam dala nekaj idej v razmislek, čeprav je težišče dela seveda na strani vaše hčere, za katero lahko samo upate, da bo čim prej dojela, da je sedaj študij njena prva obveznost.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(3 glasov)

Komentarji 

 
#1 Luka 2011-08-21 15:49 Kemičarka, pa ne pozabite biti človek. Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1863-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti