| sobota, 25 junij 2011

Concordia pripoveduje o svojem očetu alkoholiku, ki ni bil nikoli zadovoljen z njo. Iz njunega odnosa, zaznamovanega s tem nesprejemanjem, izvira njena slaba samopodoba, ki jo sedaj ovira predvsem pri učenju. Bi lahko to presegla?

 

Lep pozdrav!

Rada bi pohvalila vašo spletno stran in se obenem zahvalila zanjo, da jo dostopna, da jo vzdržujete... Meni je bila že nekajkrat v veliko tolažbo v težavah, saj sem tam našla odgovore svetovalk, ki so mi pomagali in videla sem, da nisem edina z določeno težavo, iz katere ne najdem izhoda.

Prebrala sem Erikin članek, kjer piše o alkoholizmu v njeni družini. Tako lepo je opisala prav vse. In vse, kar opisuje, je enako z mojo zgodbo. Ne le to, da imava obe očeta alkoholika in mamo 'svetnico', sva tudi istih let in imava obe 5 let starejšega brata.

Zanima me, ali bi lahko kako prišla v kontakt z Eriko. Zelo bi ji rada pisala.

Želela pa bi z Vami deliti še del svoje zgodbe in bi Vas prosila za komentar ali kako vidite stvar.

Tudi sama imam očeta alkoholika. Moje družinske izkušnje so bolj žalostne in v tem prostoru nisem spoznala prave ljubezni (ki ni manipuliranje, stalno prikrivanje zdaj tega, drugič onega...) in kjer si lahko to, kar si. Vedno je oči pričakoval, da bi morala biti drugačna, saj če bi bila drugačna, bi bila boljša in po merilih, ki se od mene pričakujejo. Zlasti pa me je med vrsticami spremljal občutek, da ni v redu, da sem punca, ker je to nekaj slabšega od normalnega in umazanega. Vendar kolikor sem se lahko pri ostalih stvareh spreminjala po teh 'merilih' se v tem nikoli nisem zares mogla.

Mislim, da od tod izvira moja slaba in šibka samopodoba, brezvoljnost, ki me ovira pri vsakem delu, še zlasti učenju.

Še predno se lotim npr. učenja, že vem, kakšen neuspeh bom doživela na izpitu ali da ni možno, da bi ga zelo dobro opravila. Ta misel je tako nekje globoko v meni in je tako iskrena. Tudi če se motiviram z različnimi načini, so zelo kratkotrajni, za nekaj minut. Saj vemo, da je za izpit potrebno pa veliko ur, dni (pri meni navadno en mesec) učenja. Toliko časa mi ne uspe biti pozitivno naravnana zlasti ko pridem pred profesorja se mi zdi, da on že ve, koliko znam... in vse je po starem. In res se nikoli ne pripravim dovolj dobro, saj sem med pripravami zelo nenatančna, odsotna in zares nezainteresirana se nekaj novega naučiti... Vse se mi zdi že izgubljeno ali v naprej določeno. Snov, ki se mi zdi zanimiva, se mi nato, ko se usedem, ne zdi več, saj začenjam razmišljati o tem, kdo je bil kdaj iskren z menoj, če je sploh kdo zares bil, kje naj najdem take ljudi, zakaj sem vedno izigrana, zakaj ljudje zelo hitro po pogovoru z menoj ugotovijo, da me ne rabijo resno jemati...

Zanima me, kako bi se dalo to preseči? Kako bi lahko en mesec učenja preživela v kvalitetnem delu?

Že vnaprej hvala za odgovor.

Concordia

 

Pozdravljena Concordia!

Težko je začeti življenje, dobiti veselje do življenja ter se optimalno pripraviti na začetek samostojnega življenja, če človek že v otroštvu in mladosti ni dobil potrebnega zgleda ljubezni staršev in kar najbolj zglednega življenja. Žal nas je veliko, ki smo življenje začeli s preizkušnjami, a sama pravim, da so nas ravno te utrdile, da se znamo v življenju bolj pripravljeni soočati in reševati izzive na naši poti, drži?

Mnogo staršev (celo partnerjev) si želi oblikovati otroke po svoji podobi. Bolj kot se otrok približa prizadevanjem starše, večjo mero pohvale, nagrad in drugih načinov pogojne ljubezni mu starši naklonijo. S tem dajo mlademu človeku kaj slabo popotnico, da sam po sebi ni dober, temveč je dober le, če izpolni pričakovanja staršev. Mnogi mladi kasneje pri svojih partnerjih podzavestno iščejo njihove napotke, kako naj živijo, da bo njun odnos lepši, kar bodi v podrejajoč odnos, zanikanje posameznikove prave narave, neživetje njegove edinstvenosti. To slej ali prej vodi v hudo osebno krizo in kasneje krizo odnosa.

Vsak človek se je rodil s številnimi talenti, močnimi področji, prednostmi, ki naj jih skuša v življenju kar najbolje izkoristiti. Prav v tem je občutek izpolnitve, sreče v izbranem poslanstvu, pri katerem oseba more v kar največji polnosti izkoristiti te svoje danosti. In tak človek je resnično srečen človek.

O samopodobi sem se že večkrat razpisala. Zato morda poudarim le povezanost med slabo samopodobo in pogojeno ljubeznijo. Starši, ki nenehno sporočajo otroku, da je dober le, če posluša njihove nasvete, živi in dela tako, kot mu sami naročijo, dobi o sebi občutek, da sam po sebi ni dober, temveč postane dober šele, ko izpolni pričakovanja nekoga drugega. Na srečo samopodoba ni nekaj stalnega, temveč se stalno oblikuje. In na srečo je tudi obdobje, kjer je za osebo tako ključno mnenje pomembnih drugih ljudi le krajše obdobje njegovega življenja in traja le prvi dve desetletji. Konec obdobja pubertete nastopi namreč obdobje prvih resnih poskusov osamosvajanja iz kroga primarne družine, manj pomembna pa postanejo sredi dvajsetih let tudi mnenja sovrstnikov. Osebno mnenje in doživljanje samega sebe mora prevladati nad mnenji drugih, sicer ostane človekovo doživljanje samega sebe v življenju ves čas odvisno od drugih ljudi, kar sem že prej razložila, da se ne konča dobro.

Sama si lepo opisala, kako se slaba samopodoba in samozavest odražata pri učenju za izpite. Sama doživljaš svojo nemoč, ko si nenehno pred očmi zarisuješ pot neuspeha na izpitu. S takim razpoloženjem se je zelo težko učiti. Kako lahko izstopiš iz te kletke in se nehaš doživljati tako ujeto v negativna doživljanja? Predlagam ti, da si na listek napišeš vsa svoja negativna doživljanja in čutenja pred začetkom učenja, med njim, po njem, tik pred izpitom itd. Ko imaš vse napisano, si še enkrat preberi in zavestno reci, da boš taka svoja doživljanja sedaj korenito spremenila, zavrgla in pričela drugače. Zmečkaj listek in ga vrzi v koš, kar naj simbolično pomeni tvojo pripravljenost začeti vse znova. In sedaj obrni ploščo v svojih možgančkih. Preden se greš učiti, si skušaj pred očmi priklicati čim več pozitivnih misli, podoživi nek uspeh na izpitu, ki ti je zelo veliko pomenil. Zapiši si pozitivne misli, ki naj ti bodo v pomoč, kadar te bodo spet začele preizkušati negativne misli (npr. sedaj se grem učiti to in to snov. Čez dobro uro jo bom dobro znala. Za izpit se bom dobro pripravila in ga tudi pozitivno opravila. Profesorju bom pokazala vso svoje znanje. Uspelo mi bo opraviti vse izpite, ki si jih bom zadala. Snov je zanimiva, pri učenju sem zbrana, hitro si zapomnim snov...). Lahko si jih napišeš na listke in si jih nalepiš na steno, kjer se učiš ali kar na mizo. Večkrat dnevno si jih preberi, si jih ponavljaj in vanje resnično verjemi. Videla boš, kakšne čudeže povzroča taka pozitivna naravnanost, saj se bo začelo ob tvojem trudu in vztrajnosti vse odvijati v smer učinkovitega učenja in uspešno opravljenih izpitov. Seveda ti bo v veliko pomoč tudi dnevni načrt dela, kjer se boš naučila le en drobec celotne snovi in učenje na način, ki ti najbolj ustreza.

Še kar se iskrenosti ljudi tiče. Ne delaj nam krivice, no... Veliko nas je iskrenih, ljubečih, veliko nas bo sedaj mislilo nate in ti zaželelo vse najboljše pri učenju in opravljanju izpitov. Naj ti tudi ta naša tiha navzočnost in pozitivne misli pomagajo pri kar najbolj učinkovitem učenju.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1953-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti