Položaj žensk v svetu se je skozi zgodovino zelo spreminjal. Ženske so, predvsem v Evropskih in Severnoameriških državah, dosegle bistven napredek na poti izenačitve z moškimi, čeprav lahko objektivno trdimo, da popolna enakost med spoloma še ni dosežena. Hkrati ženske v ostalih delih sveta, predvsem v Afriki in Aziji, poleg otrok predstavljajo najbolj ranljiv del populacije, ki ji ob neizobraženosti ter večji smrtnosti, preti tudi nevarnost izkoriščanja in zlorab. Kljub temu se je zadnjem stoletju na področju pravic žensk naredilo zelo veliko.

Za začetek gre omeniti Univerzalno deklaracijo človekovih pravic, podpisano in ratificirano leta 1948, ki poudarja enake pravice moških in žensk. Leta 1979 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela najpomembnejši dokument na področju zagotavljanja pravic žensk, in sicer Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Konvencija, ki naj bi predstavljala mednarodno listino pravic žensk, je stopila v veljavo 3. septembra 1981. Sedem članic Združenih narodov konvencije ni podpisalo, med njimi Iran, Somalija in Sudan, hkrati pa tudi Združene države in Vatikan konvencije nista ratificirala. Konvencija definira diskriminacijo žensk na naslednjih področjih: političnem, ekonomskem, socialnem, kulturnem, civilnem in vseh ostalih področjih. S podpisom konvencije se države zavežejo, da bodo v domač pravni sistem vnesle enakost med spoloma. Tretji pomemben dokument na področju zagotavljanja pravic žensk je Maputo protokol, to je protokol k Afriški listini človekovih pravic in pravic ljudstev, ki ga je Afriška unija sprejela 11. julija 2003 na svojem drugem zasedanju v Maputu v Mozambiku. 25. novembra 2005, ko ga je ratificiralo zahtevanih 15 članic Afriške unije, je protokol stopil v veljavo. Protokol zagotavlja obširne pravice žensk, med drugim pravico do politične participacije, ekonomske in politične enakosti z moškimi ter pravico do nadzora lastnega zdravja, kjer je še posebej izpostavljena prepoved pohabljanja ženskih spolnih organov.

Ženske so stopile v ospredje tudi v Milenijski deklaraciji, saj se nanje nanašata dva izmed osmih milenijskih razvojnih ciljev, in sicer: zagotoviti enakost med spoloma in opolnomočiti ženske (tretji razvojni cilj) ter izboljšati zdravje mater (peti razvojni cilj). Prav tako so ženske v zadnjih letih dosegle veliko na področju političnega udejstvovanja, saj kar 18 držav vodijo ženske, bodisi na položaju predsednice, premierke ali katerem drugem vodilnem položaju. Med temi državami so: Argentina, Brazilija, Indija, Irska, Finska, Švica, Liberija, Litva, Kostarika, San Marino, Nemčija, Hrvaška in Kosovo.

Tako kot smo na eni strani priča izjemnemu napredku v priznavanju pravic in izboljšanju položaja žensk, a se na drugi strani, predvsem v manj razvitih državah Afrike in Azije, srečujemo s strahotnimi podatki, ki pričajo o grozljivem položaju žensk:

• Vsako leto pol milijona žensk po svetu umre zaradi zapletov v nosečnosti ali ilegalnih splavov.
• V Združenih državah Amerike je ženska pretepena vsakih 18 minut in posiljena vsakih 6 minut.
• 95% žrtev nasilja je žensk, od tega je 51% žrtev nasilja v družini.
• Dve tretjini od približno milijarde nepismenih odraslih oseb predstavljajo ženske. Od tega jih večina živi na podeželju.
• 70% najbolj revnih ljudi na svetu predstavljajo ženske. Prav tako med 75% in 80% beguncev predstavljajo ženske.
• Ženske za enako delo prejmejo tri četrtine plače moških, tako v razvitih državah, kot v državah v razvoju.
• Število žensk, okuženih z virusom HIV, se je v zadnjih letih zelo povečalo in predstavlja 42% vseh okuženih s tem virusom.
• Vsako leto 2 milijona žensk po svetu doživi pohabljanje spolnih organov.
• Primarne žrtve vojn v današnjem času so ženske in njihovi otroci, ne vojaki.

Mislim, da so pravice in položaj žensk v današnjem svetu dvorezen meč. Čeprav se je na določenih področjih predvsem v bolj razvitih zahodnih državah storilo že zelo veliko, ostaja kar nekaj nerešenih vprašanj, ki se morajo urediti v prihajajočih desetletjih. Prav tako je cilj posameznih držav in tudi mednarodne skupnosti, da odpravi nasilje, izkoriščanje in zlorabo žensk v vseh delih sveta, jim zagotovi osnovno ekonomsko in zdravstveno oskrbo, omogoči izobraževanje in kar se da izenači položaj vseh žensk na svetu, ultimativno pa izenačiti tudi položaj žensk z moškimi.