V prvih letih osnovne šole smo skupaj z učiteljico že nekaj tednov pred materinskim dnem začeli izdelovati praktična darila za naše mame. Verjetno se nisem za noben drug izdelek tako zelo potrudila, kot ravno za te ob materinskem dnevu. Ko sem darilo prinesla domov, sem ga skrbno skrila in z veseljem pričakovala dan, ko ga bom končno lahko dala mami. Ob njenem hvaležnem pogledu in nežnem objemu, sem se vsako leto znova odločila, da bo naslednje leto darilo še lepše, jaz pa bom večkrat pomagala pri kuhanju in pospravljanju.

V zadnjih letih se na materinski dan navadno spomnim šele ob prebiranju novic. Želim si in zdi se mi prav, da bi na nek poseben način pokazala mami, da jo imam rada in da sem ji hvaležna za vse neprespane ure, skuhana kosila, neskončno potrpežljivost … Prevzame me osnovnošolsko navdušenje. Vse skupaj pa se žal pogosto konča že po nekaj minutah neproduktivnega iskanja prave ideje, kako bi mami izkazala pozornost. Čas beži in odločim se, da je že res prepozno, da bi poklicala mamo. In potem spet ne naredim nič. 

Želim si, da bi bilo letos drugače. Lahko bi na dan, ko v Sloveniji praznuje kar 670 000 mam, poklicala svojo mamo in ji, namesto obvestila, kdaj točno pridem na kosilo, raje zaželela, naj ima lep dan. Nekaj dni prej bi ji lahko poslala kartico in nanjo napisala kakšno prijazno sporočilo. Namesto mame bi lahko pospravila po hiši in ji skuhala najljubši čaj …

Na ta dan (in tudi kdaj drugič) lahko zmolim kaj za mojo mamo. Bogu se lahko zahvalim, da mi jo je podaril. Lahko ga prosim za to, da bi mi pomagal, da bi jo čim bolje razumela in da bi ji znala pokazati, da jo imam zelo rada.

Materinski dan je lahko odlična priložnost za kakšen korak naprej v odnosu z mamo. Če temu koraku dodamo še ostale dni v letu, ima lahko skoraj vsak dan za naše mame priokus materinskega dne. Začutijo lahko, da smo jim hvaležni in da nam ni vseeno zanje.  Boš ta korak naredil-a tudi ti?