Pozdravljeni!

S fantom sem 8 mesecev. To so bili najlepši trenutki, ko sva jih preživela skupaj. Vmes sva imela eno krizo, ker se je zaprl vase in se ni z nikomer pogovarjal. Moram povedati, da je ločen. Ni še uradno, čaka papirje. No, zdaj je pa drugi problem. Pravi, da sem ga najedala 8 mesecev, da me je varal in zadnjic, ko sem imela vsega dosti, sem rekla da si bom vzela življenje, in s to izjavo sem ga presekala. Tako je rekel. Opravičila sem se in ne pomaga nič. Odtujil se je od mene ne želi si pogovora ne družbe moje ne nič, ko sva skupaj ne da ne lupčka ne stisne me ne, ne nič, celi čas je kot mumija. Pravi, da je do vseh tak. In da se pol leta ne bo pobral. Rekel je tudi, da me spoštuje in da sem v redu punca ampak da sem ga z izjavo ubila. Pravi, da ima živce na koncu in da bom najboljše naredila, če ga pustim na miru. Jaz mu vsak dan napišem, da ga ljubim, da ga pogrešam in da si želim biti z njim. On pa nič, celi čas govori da je brez čustev. Danes je izjavil, da ne ve sploh kaj sva midva. Zvečer me pokliče in se pogovarja tudi lupčka pošlje, to je pa tudi vse. Ne znam mu več pomagati in sebi tudi ne. Želim si, da bi odnos izboljšala in da bi bilo kot je bilo pred tem. Živce imam čisto na koncu ni mi do ničesar, najraje bi si vzela življenje.

Pozdravljena!

Opisuješ svojo nemoč in žalost zaradi razhajanja s fantom. Trenutno si v vajino zvezo predvsem čustveno zelo vpletena, sicer bi videla, da fant ne zmore v polnosti začeti nove zveze, ker niti prejšnje še ni zaključil. Vsak človek potrebuje po zaključku ene zveze kar nekaj časa zase, da jo predela, se umiri, predvsem čustveno, razmisli, kaj se je iz pretekle zveze naučil za prihodnjo, si zastavi nove življenjske cilje in zopet svobodneje zaživi - šele takrat je čas za novo zvezo. Očitno ta fant tega ni storil in dokler ne bo, je vsaka naslednja zveza slej ali prej obsojena na propad.

Tvoja grožnja s samomorom je tipično čustveno izsiljevanje. To, da si mu to 'najedala' (kot sam pravi), je bil resničen izraz njegove čustvene stiske, ki je bil popolnoma logičen. In potem ga še bolj prizadeneš z izsiljevanjem o samomoru. Vživi se vanj in premisli, kako bi to sama doživela, razumela in kaj bi storila. Verjetno popolnoma enako kot on. Potreboval je razumevanje, predvsem pa mir, ne še enega zapletanja z novo zvezo, ki mu je trenutno samo v breme, ne v korist.

Če ga imaš resnično rada, potem pomisli, kaj on sedaj potrebuje. Najprej mir, samoto, da v miru predela svoj prvi neuspeli zakonski odnos. Šele, ko bo to naredil, bo razmislil bolj trezno, kaj mu pomeniš ti in vajina zveza. Lahko, da se bo takrat odločil jo nadaljevati in bosta odnos zopet vzpostavila, lahko, da se ti bo prijazno zahvalil za vajine skupne trenutke in se od tebe poslovil. Karkoli se bo odločil, lahko njegovo odločitev samo sprejmeš, kakršno koli tvoje prepričevanje po ponovnem vzpostavljanju vajine zveze, če si sam tega ne želi, je le tvoja egoistična želja po obnavljanju prijetnih trenutkov vajinega odnosa. Skratka, napiši mu ali mu povej, da veš, da sedaj potrebuje mir, čas sam zase, da mu želiš v tem času vse najboljše, da se mu ne boš več javljala, ker veš, da ta odmik potrebuje in boš čakala na njegov korak. Da pa boš vesela, če ti bo po določenem času, recimo en mesec, sporočil, kako je in kako se je glede vajinega odnosa odločil, da tudi sama veš, kje si.

Za prihodnje pa premisli tole lekcijo: srečno in svobodno partnersko zvezo zmorejo samo tisti posamezniki, ki so osebno svobodni (niso več kakorkoli čustveno navezani na katero koli osebo, ne svoje starše, ne bivše zveze itd.) in so kolikor je možno osebnostno zreli. Vse ostale zveze so prej ali slej obsojene na propad.

Vse dobro, Andreja Jereb