| sreda, 16 marec 2011

Petnajstletnico skrbi, da pri svojih letih še ni imela nobene resne zveze. Sprašuje se, kdaj bo spoznala pravega fanta in se primerja s svojimi sošolkami. Težave pa ima tudi z nizko samopodobo.

 

Pozdravljeni!

Moja vprašanja se vrtijo okoli mene in fantov. Stara sem 15 let, vendar še vedno nisem imela resne zveze. Imela sem kar nekaj fantov, vendar to niso bile resne zveze.. Moje sošolke pri isti starosti so v zvezi že več mesecev, nekatere tudi let... Za mano "nori" fant že nekaj mesecev, skoraj vsak dan sva v stiku, ampak do njega ne čutim popolnoma nič! Nekaj časa nazaj sem spoznala fanta, v katerega sem bila res zaljubljena, a se je žal vse končalo.. Ne razumem, zakaj se mi vedno dogaja to, da se z osebo, ki mi je res všeč, vse konča, oseba do katere pa nič ne čutim, pa tako dolgo časa že vztraja z menoj? Zelo si želim resnega fanta, ampak želim, da mi bo ta oseba res popolna in všeč, ne pa da grem v zvezo z osebo na katero gledam kot prijatelja in hkrati njemu vzbujam lažno upanje.. Vendar ne vem, kdaj ga bom spoznala..

Drugi problem pa se tiče mene same. Mesec nazaj smo skupaj s prijatelji bili zunaj. Skupaj v družbi so se nam pridružili še prijatelji mojega prijatelja. Eden izmed njih mi je bil res všeč. Vsi so mi govorili, naj mu to nekako nakažem, vendar nisem.. Saj si mislim, da če bi mu jaz bila všeč, bi prvi korak storil on. Mislim, da je tak fant predober za mene in zato nič ne naredim.. Vsi mi govorijo, da imam zelo nizko samopodobo in ne vem kaj naj naredim, da to izboljšam...

Res prosim za odgovor na vprašanja in se vam že v naprej zahvaljujem!

 

Pozdravljena Gloria!

Hvala ti za pismo in zaupanje. Normalno v tvojih letih sicer je, da se nenehno primerjate s svojimi vrstniki, vendar je prav, da pri tem začnete uporabljati tudi pamet. Ti si samo ti, nisi tvoja sošolka. Potruditi se moraš, da boš sama srečna in v svojem življenju srečna, ne moreš pri tem posnemati načinov, na katere drugi doživljajo srečo. Eni so srečni, če imajo ves čas ob sebi fante, če se doživljajo občudovane, zato so nenehno izzivalno oblečeni in se prav tako obnašajo. Eni so srečni samo v različnem doživljanju omam. Spet tretji imajo radi razna tvegana početja, četrti mislijo, da so že odrasli, če ves čas nasprotujejo staršem, spet drugi mislijo, da so frajerji ob negativnih ocenah in izrečenih disciplinskih ukrepih. No, koliko se z njimi poistovetiš?

Za kasnejšo srečno in trajno zakonsko zvezo ni nič pomembno, kdaj si imel prvega fanta in koliko zvez si pred zakonom imel. Sama sem bila prej zaprepadena, ko sem na obletnicah mature in valete srečala svoje sošolke, ki so že zgodaj imela zvezo za zvezo in so mi po vrsti razlagale o tem, kolikokrat so se že poročile, ločile, imajo otroke iz različnih zvez, večinoma sedaj raje živijo same ali pa spet z enim od naslednjih moških, ki so jih srečale, skoraj nobena od njih ni zaključila šole, kaj šele fakultete, mnoge imajo neredne službe in so priznale, da so večkrat depresivne, dve sta se tudi že ubili, pa sta bili strašno luštni punci v OŠ. In po drugi strani sem sama sploh začela razmišljati o fantih, ko sem bila še enkrat starejša od tebe, ravno zato, ker sem želela prej imeti zaključeno fakulteto, imeti službo, se osamosvojiti od staršev in se navaditi samostojnega življenja. Seveda sem si od nekdaj želela točno tako živeti, a ko sem to povedala svojim sošolkam v osnovni in srednji šoli, so se mi posmehovale, me izločile iz svoje družbe, za kar se nisem prav nič sekirala. Uživala sem v svoji svobodi, ogromno stvari sem lahko trenirala, bila med najboljšimi, ogromno tekmovala, se preizkusila v ogromno dejavnostih, kar mi je kasneje zelo pomagalo, da sem jasno videla svoj poklic in poslanstvo v življenju. In sedaj mi te sošolke povedo, da so bile takrat pač 'mlade in neumne in so mislile, da delajo prav, ampak itak niso znale in zmogle živeti drugače'. In sem se po tej njihovi izjavi zelo zamislila. Kaj je torej po tvoje pomembneje dolgoročno?

Zapomni si, da ko si v življenju na nek korak resnično pripravljen, se ta korak zgodi, pride sam od sebe, ne da bi si zanj kaj zelo prizadevala. In obratno, ponavadi se opečeš, če sam za vsako ceno izsiljuješ nekaj, na kar nisi pripravljen. To so zakoni življenja, ki se vedno znova potrjujejo za resnične. Tako, da nič ne obupuj, kar se fantov tiče - ko boš na resno zvezo pripravljena, zanjo čustveno in osebnostno zrela (to pa pri svojih letih še ne moreš biti), takrat boš dobila čudovitega fanta, s katerim boš srečna. V tvojih letih pa se fantje in dekleta predvsem spoznavajo, ne gre za nobene resne zveze, saj tudi resnih pogovorov nimajo. Bolj gre za skupno druženje ob pijačah, na raznih športnih in razvedrilnih dejavnostih, dajo duška prebujajočim se čustvom, se prvič zaljubijo in začutijo metuljčke v trebuhu, a večkrat kasneje doživljajo tudi hudo žalost in stiske, ko se zveza konča. To so tipične mladostniške zveze, ki z resnimi zvezami, v smislu spoznavanja in načrtovanja kasnejšega skupnega življenja, nimajo kaj dosti skupnega.

In še zadnji problem, ki ga omenjaš - tvoja nizka samopodoba. Le-ta je po svoji naravi 'skregana' z možno resno in srečno zvezo. Ne moreš imeti še nekoga ob sebi, se truditi za gradnjo odnosa, dokler imaš sama do sebe negativen odnos. Če se to zgodi, potem tvoj fant ne bo tebi enakovreden, ampak si ga boš želela bolj zato, da bo on tisti, ki bo skušal graditi tvojo pozitivno samopodobo. A to se nikoli dobro ne konča. Pozitivno samopodobo si lahko izgradiš samo sama. O tem sem že ogromno napisala, tako, da malo pobrskaj med mojimi odgovori drugim. Sama pa si sedaj vzemi toliko časa, kolikor ga potrebuješ, da se intenzivno posvetiš delu na sebi, dokler si ne pridobiš pozitivne samopodobe. Šele takrat boš na katerokoli resno zvezo pripravljena.

Želim ti vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2983-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti