| ponedeljek, 28 februar 2011

Mlad fant se sprašuje, kaj je tisto, kar bi mu dajalo smisel za nove začetke in moč, da bi lahko prevzel svojo izbrano vlogo. Trenutno namreč doživlja, da pogosto prevzema naloge, ki so odgovornost drugih, zaradi česar se včasih počuti tudi manjvrednega.

 

Težko mi gre z jezika, kako začeti moje osebno doživljanje, katero mi ne da miru in se večkrat vprašam ali je res vse tako zelo težko, kot češ da plešem z volkovi in v nebo vpijem neuslišano željo.

Že veliko stvari sem sam doumel, kako stvari delujejo v življenju, vendar potrebujem več. Potrebujem tisto, kar bi mi dalo smisla za nove in nove začetke, tako da zares zavzamem vlogo, katero sem si izbral in se v njej dobro počutim.

Ker vem, kako zelo smo povezani med sabo, naj si bo na zavedni ali nezavedni ravni, sem spoznal, da iz tega t.i. sistema sam izpadem in se počutim manjvrednega v svetu, kjer prevladuje vrednost, katera se kaže na različne načine in to že meji na novo filozofsko dejstvo, da je vse skupaj samo energija. Jaz sem energija, katera se dotika stvari in ljudi, kateri delujejo, sam pa ostajam trdno zapečatena Pandorina skrinjica, v katero lahko le redko kdo pokuka in se zave kako močno lahko olajša tisto t.i. težavico ljudem, katera se jim ne zdi prav nič lahka.

Najtežja zadeva pri tem je, da jaz ostajam nekje vpet in prevzemam vloge, katere ljudje ne zmorejo sami prevzeti, svoje odgovornosti in svoje življenje kot polnovredno. Sam v sebi se počutim izpopolnjenega, ko brez kakšnega povračila delim svoja izkustva ljudem, kateri najmanj da me poznajo, čeprav manjvrednost pritiska name, saj se doživljam še vedno nekje, kjer sem že bil.

Zgodilo se mi je, da sem tako izven zavedno prebil več plaščev osebne zvestobe starim načelom ljudi, kateri so zaradi preboja uspeli na svojevrsten način. Dogajajo se mi vedno bolj "nenavadne" stvari in to mi daje vedeti, da sem zmožen pogledati globoko v človekovo notranjost, katera je veliko bolj kompleksna kot se zdi na prvi pogled.

Všeč mi je, da sem tega zmožen, kot morda že omenjeno v prejšnjih odstavkih, se to vedno zatakne pri meni. Kot češ da nimam vloge pod soncem, čeprav vem, da se zdi nadrealistično in je vse skupaj tisto nekaj, kar je težko dosegljivo.

Segmenti osebnosti se tako močno prepletajo in težko najdem zadovoljitev svojega ega, kateri je tako mehek in prilagodljiv ter hitro vpijajoč zunanjih vtisov stvari, dogodkov ter ljudi.

Resnično me skrbi, kam naj grem, da bom sam s seboj, da ne bom vedno nekje razpet med vrednostjo, katero podajam v druge in jo nato želim nazaj v smislu razumevanja in globljega pomena.

 

Pozdravljen!

Hvala ti za tvoje pismo, ki je polno hrepenenja, iskanja tistega, kar bi umirilo plamen v tebi.

Zelo očitno iščeš svoje življenjsko poslanstvo, sam težko doživljaš notranji mir, skrbi te, kam iti, da boš sam s seboj in da boš nehal prevzemati dolžnosti, katerih drugi ljudje niso sposobni prevzeti. Doživljaš se manjvrednega, saj čutiš, da si drugačen od drugih ljudi.

Zakaj bi moral biti drugim ljudem enak? Si edinstven, zato je ključno, da kar najbolje spoznaš sebe, predvsem svoja močna področja, talente, ki bodo ključno zaznamovali tvoje prepoznavanje in uresničevanje življenjskega poslanstva.

Ne prevzemaj dela, ki ga morajo narediti drugi ljudje, če želijo stopiti stopnjo naprej na svoji življenjski poti. Nihče tega koraka ne more narediti namesto njih, ostali jih lahko k temu samo spodbudimo, ostalo delo morajo narediti sami. Verjamem, da te osrečuje, ko se ti zdi, da namesto drugega rešiš kakšen njegov problem. A verjemi, da boš resnično srečen in miren v sebi, ko boš našel samega sebe in se trudil kar najbolje uresničevati svoje življenjsko poslanstvo, ki ga moraš najprej odkriti. To se mi zdi najpomembnejši cilj pred vstopom v odraslo dobo, ko si ta cilj že prizadevaš kar najbolje uresničevati. Ob tem doživljaš resnično notranjo srečo, umirjenost in zadovoljstvo, ki ga ne moreš občutiti na noben drug način.

Osredotoči se torej na to: že sam navajaš nekaj svojih atributov, napiši si še ostale in preglej, kam namigujejo, kam se usmeri, kaj se ti začenja svitati kot tvoje morebitno življenjsko poslanstvo. Potem pojdi v tisto smer, začni ga uresničevati in sproti preverjaj svoje doživljanje, mir in zadovoljstvo svojega srca. Imaš velik dar zelo subtilnega doživljanja, zato sem prepričana, da ti bo zvest pomočnik pri odkrivanju tvoje življenjske poti.

Če se ti kje vmes ustavi, ne veš, kako naprej, pa se oglasi in ti z veseljem pomagam razmišljati.

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1593-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti