Uredniška ekipa | sreda, 23 februar 2011

Image» Živjo, jaz sem Jan!«

Nežen, a pristen, močan moški stisk roke in odločen pogled naravnost v moje oči.

» Ammm, Lara hehe …«

Uff. Čustva v meni so si skakala v lase ali bolj nazorno predstavljeno, moje telo je bilo kot koktajl v rokah neizkušenega mešalca. Je mogoče, da nekoga prvič vidiš, ti poda roko in se ti zdi to tako neznansko lepo, da si zvečer sam pred spanjem podajaš roko ter hočeš obnoviti občutek, ki si ga izkusil pred par urami?! Ah, to pa še ni bilo vse. Sedela sva drug ob drugem, čisto naključno, seveda, in po nesrečnem stiku z dlanmi, ko sva si oba istočasno zaželela vode iz iste plastenke, me je povabil na ples. Nežen objem okrog pasu, plesni koraki in valovanje po plesišču … Ura je bila prehitro prepozna, obljuba, da se naslednji dan dobiva na kavi ob ljubljanskem nabrežju, pa ni šla pretežko z jezika.

Se vam zdi vsaj malo znano? Komur se, naj ob naši mesečni temi obuja spomine in z nami deli svoje izkušnje, komur pa ne, pa naj pridno bere in budno čaka na tisti edini, neponovljivi, spontani dotik, ki mu bo obrnil življenje na glavo!

 

Zadnja sprememba: četrtek, 10 marec 2011
(9 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4531-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti