| nedelja, 23 januar 2011

Kdaj misel na spolni odnos postane greh, kje je meja? In kako o tem spregovoriti pri spovedi?

Ali je greh samo misel o spolnih odnosih... Niti ne pretirano samozadovoljevanje, samo pač razmišljanje o tem? Ali pa recimo branje erotičnih zgodb? Res me zanima pogled Cerkve na vse to, ker imam po vsaki taki misli/branju/gledanju zelo slabo vest, vendar si pri spovedi ne upam povedati greha dobesedno.

Hvala za pomoč že vnaprej :)

 

Hvala za vprašanje, ki verjetno muči še marsikoga, ne glede na leta in spol.

Najprej se mi zdi pomembno poudariti, da misel na spolne odnose ni greh. Je nekaj najbolj naravnega. Želja po telesnem zbližanju z drugo osebo je tako rekoč tisto, kar omogoča nadaljevanje človeške vrste. Dosti huje je, če si človek ne more predstavljati samega sebe v intimnem in telesnem odnosu z osebo, ki v njem povzroča slo. To bi bil lahko znak zelo nizke samopodobe.

V Svetem pismu najdemo čudovito erotično poezijo v Visoki pesmi, ki govori o telesnem poželenju med mladeničem in mladenko. Jezik, ki ga uporablja ta literarni biser, uporablja direktne ali pa zelo asociativne podobe, vezane na spolnost in na spolne odnose. Domišljija, ki jo izražata v pesmi fant in dekle drug do drugega, pa je vezana na izključni odnos med njima, na globoko pripadnost drug drugemu in pripravljenost na zasmehovanje in norčevanje tistih, ki ju ne razumejo.

Čemu služi takšna poezija? Ravno temu, o čemer je vprašanje. Je prepovedano razmišljati, celo fantazirati o spolnih odnosih? Poezija Visoke pesmi posoja jezik tistim, ki jim je o tem nerodno govoriti, hkrati pa jih poučuje o tem, kako dragocen in svet je odnos, ki se splete med moškim in žensko. Ljubezen in spolnost povzdigne do najvišje možne točke, hkrati pa s tem začrta meje temu, kaj je sprejemljivo in kaj ni.

Zato nič skrbi glede tega, če se ti zbuja domišljija, ki vključuje spolnost. Takšna domišljija ima torej svoje mesto, ima pa tudi meje. Kje so te meje? Težave nastanejo, ko nas fantazija začne obvladovati do te meje, da postane prevladujoča. To ni problem le s spolnimi fantazijami, temveč tudi z vsemi drugimi fantazijami, ki nas odtegujejo od stvarnosti. Vedno je dobro imeti nekoga, s katerim se lahko o teh stvareh odkrito pogovoriš, ki mu zaupaš in za kogar misliš, da je dovolj odprt in izkušen. Že to lahko precej pomaga k temu, da obvladaš svoje misli. Jaz sem se včasih o tem pogovarjal s svojim očetom in še vedno ga kdaj vprašam za njegovo mnenje.

Na nekaj pa le moramo biti pozorni, in to precej. Industrija zna zelo dobro izkoristiti in zapeljati naše čisto naravne lastnosti s spretnim marketingom. Spolnost izkorišča za ustvarjanje dobička. Človeštvo verjetno še nikoli ni bilo tako bombardirano s raznimi čutnimi in zapeljivimi podobami kot danes. Vse te stvari delujejo na nas podzavestno in včasih se vprašamo, od kod meni takšne ideje. Zapelji se skozi mesto in malo poglej jumbo plakate pa boš videl od kod.

Ker to, kar nas spolno stimulira, hkrati lahko prodaja izdelke, so ljudje ugotovili, da je tudi spolnost lahko prodajni proizvod. Med te sodijo vse od lahkih klišejsko napisanih zgodbic, ki nimajo druge funkcije, kot da bralca vzburijo, pa si po tem želi novih in novih podobnih stimulusov, za katere je pripravljen zapraviti čas in denar. Včasih se takšna literatura imenuje tudi šund ali mehka pornografija.

Situacija pa postaja vse resnejša, ko se ljudje začnejo pečati s pornografijo. Ta vrsta produktov je še toliko bolj sporna, ker ljudi popolnoma zreducira na seksualni akt, ki je večkrat lahko tudi zelo perverzen. Poleg tega je znano, da je pornografija velikokrat povezana s kriminalom, s preprodajo mamil in tragičnimi življenjskimi zgodbami »pornografskih igralcev«, ki se podajo v takšno »industrijo« .

Vedno je torej potrebno imeti pred očmi to, kar je človeško in plemenito v spolnosti, in razločevati, kdaj domišljija, literatura, film ali kak drug medij poniža človeški odnos na raven produkta.

Na žalost je to velikokrat tabu tema in zaradi tega trpi veliko ljudi.

Upam, da boš lahko našla človeka, s katerim se lahko odkrito pogovoriš. Na ta način bo manj težav tudi pri spovedi, ker boš znala razločiti, kdaj si šla čez rob in boš razumela, da ni problem v spolnosti kot taki, temveč v tem, kakšen odnos imam preko nje do sebe in drugih. OK?

p. Damjan Ristić SJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(3 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2770-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti