Maruša | četrtek, 16 december 2010

Image»Svet je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane!« se glasi priredba znane slovenske reklame. Verjetno pa ni nikogar med nami, ki si, kljub lepoti, ne bi želel kakšne spremembe. Kaj pa, če bi napisali: »Svet je popoln!« Je sploh lahko tak? Kdo ga lahko spremeni? Kako?

Na mladih svet stoji in mi smo tisti, ki bi si morali prizadevati za boljši jutri. Kje si želijo spremembe in kaj so za to pripravljeni storiti, smo povprašali Marka, Majdi, Janjo in Kristino.

Svet je težko spreminjati načrtno, ker se v življenju vedno"odpira pot" na najbolj nepričakovane načine. Sam bi rad bi videl našo Cerkev zaživeti s polno paro, da bi rasla v svetosti in v pogumu. Rad bi videl, da jo svet bolj spoštuje zaradi vsega dobrega, kar je doprinesla našemusvetu (vsaj v posvetnem smislu). Rad bi videl naš slovenski narod malo bolj enoten in morda malo bolj občutljiv do nekaterih zgodovinskih zadev. Rad bi videl mlade, ki v polnosti živijo vero in ki ljubijo Cerkev, kljub pomanjkljivostim in napakam.

Mladi se marsičesa zavedamo, ampak se žal premnogokrat lotevamo problemov iz napačnega izhodišča. Mladost je norost in modro je poslušati "ta stare", ki imajo veliko izkušenj - teh nam manjka. Če uspemo najti pravo kombinacijo mladostnega poguma in modrosti ter izkušenj starejših, smo zmagali. :) Zdi se (to velja predvsem za Evropo), da nas bosta ugodje blagostanja in pa individualizem uničila. Vsak dan bolje razumem Jezusov "Blagor ubogim". Izgublja se smisel za solidarnost (ali bolje bi bilo reči "usmiljenje"). Ukrepi redko temeljijo na resnični ljubezni, ampak se običajno rodijo iz potencialne koristi, ki bi jo le-ti prinesli. Na primer,dostikrat se zdi, da je vsa skrb za ekologijo usmerjena ne k spoštovanju narave in stvarstva, ampak bolj izhaja iz neke sebične potrebe po urejenem svetu za "se imeti fajn" in uživati kolikor se da. Zdi se, da je človeštvo obsojeno na periodične propade, in da se tako sproti prečiščuje raznih neumnosti. Kar se nas, katoličanov, tiče, je sedanja kriza odlična priložnost za refleksijo in prečiščevanja naše identitete. Cerkev bo Kristusova, ali pa ne bo. 

Jaz ne bi spreminjala stvari, ampak bi spreminjala ljudi: zamenjala bi voditelje držav, spremenila bi miselnost ljudi, da bi si prizadevali za dobro drugega in ne v dobro sebe. Če bi znali videti ljudi in njihove potrebe in če bi v središče življenja znali postaviti Boga, bi naš svet lahko zaživel v miru in harmoniji. Človek v resnici potrebuje le ljubezen, zaupanje in podporo. Svet sama na nek način že spreminjam sedaj, ko namenim čas ljudem okoli mene, najdem zanje nasmeh in toplo besedo. Kako priti do ostalih pa, iskreno povedano, ne vem, ker kako priti do človeka, ki ne sliši in nevidi??? Mislim, da je pot do teh ljudi le preko vere, molitve in zaupanja. Dokler bomo vedno znova ponavljali Gospodov nauk in bomo pravi zgled ali pa bomo zgled z napako, ki jo bomo zmožni priznati, bomo lahko ustvarjali boljši svet.

Nekateri se odgovornosti za spreminjanje sveta dobro zavedamo in ga skušamo narediti boljšega, a vendar so tu še vedno odrasli in družba, ki lahko vsa prizadevanja, ideje in želje zaradi strahu in starih ran uničijo. Ljudje smo si različni, veliko je takih, ki mislijo, da tako ne gre, a kljub temu nič ne naredijo in mislim, da je glavni razlog temu strah in utrujenost od preteklih borb. Kljub vsemu so še vedno izjeme, ki se trudijo in verjamejo v boljši svet in so tudi za mlade velika opora in spodbuda pri oblikovanju boljšega sveta. Mislim, da nas čaka lepa prihodnost. Seveda bo moralo priti prej do česa težkega. Tako je: nekje se bo moral tak tempo in način življenja končati in ko bomo na dnu, bomo videli, da nam ostanejo le vera, upanje in ljubezen. Takrat se bomo dvignili in naredili lepši ter boljši svet.

 

ImageŽelela bi si, da si ljudje vzamejo več časa za sočloveka in da bi nasmeh postal čudežno zdravilo za neprijazne obraze. Zavedam se, da je sprememba odvisna tudi od mene, za celotno družbo bi težko sklepala, če se ji zdijo spremembe sploh potrebne. Običajno se zgodi, da je pritožb več od aktivnosti.

 

Po načelu, da je treba pomesti najprej pred svojim pragom, bi želela, da najprej sama postanem dovolj načelna, da lahko večje spremembe pričakujem od drugih. Sicer pa si želim, da bi se ljudje malo "ustavili" – v minuti odnorimo skozi življenje. Mislim, da se mladi zavedamo odgovornosti za spremembe, a ne želimo ukrepati, ker to pomeni, da se moramo izpostaviti. Velikokrat pa se pričakuje, da bodo tisti na pomembnejših položajih, ukrepali prvi. Pritoževanje, ki smo mu tako velikokrat priča, ima svoj smisel: človek, ki se pritožuje, opazi, da je nekaj narobe in je sposobento tudi povedati. Problem je, da velikokrat ostane le pri besedah. Še huje je, če se te besede sprevržejo v obtožbe ali ne-preveč-resnične spletke. Prihodnost bomo ustvarjali mi sami. Naša generacija. Torej, že pogled na mlade in njihove vrednote kaže neke orise naše prihodnosti.

 

 

Zadnja sprememba: četrtek, 16 december 2010
(8 glasov)

Komentarji 

 
#2 reklama 2015-05-25 10:32 Admiring the persistence you put into your website and detailed information you provide.
It's awesome to come across a blog every once in a while that isn't the same out of date rehashed material.
Fantastic read! I've saved your site and I'm adding your RSS feeds to my Google account.
Citat
 
 
#1 Phimetos 2010-12-21 18:47 ;) Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4556-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti