Alenka Jerman | sreda, 17 november 2010

ImageŽe kot majhno deklico so me starši učili, da je treba ljudi, ki jih srečamo, pozdraviti. Prav kmalu sem se tega navadila in vse skupaj je postalo zame povsem običajno. Sovaščane sem pozdravljala na poti v šolo, trgovino …, če sem jih poznala ali pa ne. In vedno so mi tudi odzdravili.

V spomin se mi je še posebej vtisnil dogodek iz prvega razreda osnovne šole. Z razredničarko smo šli na sprehod, ko nam je nasproti prišel mlad fant, gimnazijec. Mimo nas je šel s sklonjeno glavo, ne da bi kaj rekel, ali vsaj pokimal v pozdrav, kljub temu, da ga je učiteljica glasno pozdravila. Nekoliko kasneje sem jo slišala pripomniti, da je to njen bivši učenec in kako žalostno je, da te nekdo, ki si ga učil, niti pogleda ne, kaj šele odzdravi. Takrat sem se sama pri sebi odločila, da jaz že ne bom taka …

Par let kasneje pa se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Ker smo v vasi imeli pouk samo do 4. razreda, smo morali šolanje nadaljevati v mestu. Še vedno se mi je zdelo povsem logično, da sem mimoidočega pozdravila. Pa sem prav kmalu odnehala. Niti enkrat namreč nisem dobila v odgovor kakršnekoli besede. Ljudje so me le malo čudno pogledali in šli naprej. Tako so se pozdravi na cesti zame končali. Je že tako, da četudi se na vasi ne poznamo vsi, smo si med sabo vseeno bližje in se nikomur ne bo zdelo, da je s tabo kaj narobe, če ga pozdraviš.

ImageToda … ali mora biti vedno tako?! Zakaj bi hodili mimo množic ljudi in se delali, da sploh ne obstajajo, da smo edino mi sami pomembni? Kaj, če bi se za spremembo spodbudno nasmehnili mladi mamici z dojenčkom in drugim otrokom, ki ji skače okoli nog? Kaj, če bi kdaj ogovorili tistega ''klošarja'', ki nam želi prodati revijo, ali pa pomagali neznanki prečkati cesto? Tudi kakšen »Dober dan!« nikomur ne bi škodil, pa čeprav smo drug drugemu tujci. Čeprav smo vsi za nekoga le ''mimoidoči'', nikoli ne vemo, kdaj bo nekdo zaradi našega nasmeha ali pozdrava ter kake spodbudne besede ugotovil, da vse na svetu le ni tako slabo … Prav nič nas ne stane, da se nasmehnemo, nekomu pa to lahko pomeni veliko.

Si za?! Smile

 

Zadnja sprememba: sreda, 17 november 2010
(7 glasov)

Komentarji 

 
#4 tali 2010-11-17 20:34 hehe, tudi jaz imam podobno izkušnjo: pri nas na vasi smo se vsi pozdravljali. In ko sem šla kot majhna pupa z očkom enkrat v Ljubljano, sem seveda capljala za njim in glavo obračala na vse strani, da sem lahko pogledala v oči vse mimoidoče in jih lepo pozdravila :)) in moje navdušeno "doberdananje" je moral prekiniti kar očka in mi razložit, da v Ljubljani to pač ne gre :) mi je pa bilo potem strašno čudno hoditi mimo mimoidočih brez pozdrava - je kar nekaj manjkalo… :) Citat
 
 
#3 riba 2010-11-17 14:22 Klemen, kaj pa po Ljubljani? Kaj pozdravljaš ljudi, ki jih ne poznaš?
ali pa s eje vam že kdaj zgodilo, da ste videli enega bežnega znanca in ste ga nameravali pozdraviti, potem pa ste videli, da se on obnaša kot da te ne pozna, čeprav je 100 procentov gotovo, da te pozna. Jst ponavadi, če to preberem, ne pozdravim, če pa pozdravim in se on obrne proč, se počutim fuuul neumno.
Citat
 
 
#2 K l e m e n 2010-11-17 08:28 Alenka, ko te srečam, te bom pozdravil. :) Pa tebe, riba, seveda tudi :) Jaz sem tak "eksperiment pozdravljanja" izvajal letos tam nekje, na drugem koncu sveta. Mogoče mi je bilo lažje zato, ker sem bil tamkajšnjim vaščanom že itak svetovno čudo in dejstvo, da sem mimoidoče pozdravil, ni moglo posebej škodit. V nekaterih primerih sem dobil dozaj čudovita "talimee e" in nasmeh. Splačalo se je. Citat
 
 
#1 riba 2010-11-17 06:46 Meni se je povsem isto zgodilo, ko sem prišla v Ljubljano. Doma smo se vsi pozdravljali in nikoli nisem razumela, kako lahko greš mimo človeka brez pozdrava. potem pa sem prišla v Ljubljano in kakšen teden še vztrajala, potem pa nič več. Doma še vedno pozdravljam, po Ljubljani pa sem bolj kot tisti fant :) Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3022-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti