| sreda, 10 november 2010

Dvajsetletnica trpi zaradi nesamozavesti, ki je posledica verbalnega nasilja v otroštvu in neprimerne vzgoje. Svoje težave pa rešuje tako, da se zateka k prenajedanju s hrano. Čeprav ve, kako bi si lahko pomagala, je ujeta v začarani krog.

 

Pozdravljeni! Resnično bi potrebovala kakšen nasvet, kako se lotit te težave. Sem zelo nezadovoljna s svojim videzom (imam nekaj kg preveč) in sem tudi zelo nesamozavestna. Trudim se izgubiti težo...nekaj dni se prehranjujem zdravo, potem pa imam spet dni, ko jem vse povprek (tudi, če nisem lačna - čustveno prenajedanje). Veliko se ukvarjam z športom, sprehodi,... Tako da motivacije mi ne manjka, vem kako je treba...le po nekaj dneh me ena stvar potlači, počutim se krivo, itd. Tudi, če izgubim nekaj kg, se zredim nazaj. Čustveno prenajedanje je po mojem mnenju posledica verbalnega nasilja vrstnikov (predvsem enega fanta, ki so mu sledili še ostali) v otroštvu. 8 let sem vsak poslušala, kakšna sem, iz vsega kar sem rekla, so se norčevali. Učitelji pa nič, čeprav sem jim povedala. Večino me je vzgajala babica, saj je bila mama nekaj časa samohranilka. Babica je bila polna skrbi, kaj bodo na kakšno stvar rekli drugi, neprestano sem poslušala primerjave, kakšne so vnukinje od njenih prijateljic (odlične ocene, olikane,...), kako se moramo punce primerno obnašati, da ne smem nikoli nazaj govorit,... Zato sem bila vedno tiho, ko so me ostali zafrkavali. Danes se to pozna pri odnosih z fanti in tudi, ko se zbere večja družba. Preprosto sem nevidna, tiha miška. Sem zelo sramežljiva, mislim, da nisem dovolj dobra/lepa za fanta, ki mi je všeč. Zato niti ne poskušam navezati stika z tistim, ki mi je všeč...posledica tega je, da sem še vedno samska (pri 20ih). Če se preprosto družim s fanti, me je strah, da bo kakšen dobil občutek, da mi je všeč, čeprav mi ni. Pogosto se počutim osamljena (čeprav imam prijateljice, hodim ven), rada bi se zaljubila, vendar sem preveč nesigurna... in potem sledi tolaženje s hrano. Rada bi prekinila ta krog in nehala toliko skrbeti kaj drugi mislijo o meni, pozabila na stvari, ki mi jih je podzavestno vcepila babica in zaživela normalno življenje 20letnice.

 

 

Pozdravljena Iva!

Najlepša hvala za zaupan nam začarani krog, ki se ti trenutno zdi še neobvladljiv.

Naj ti zaupam nekaj nadvse pomembnega - zunanja privlačnost ženske je vedno odsev notranje lepote, osebnostnega zadovoljstva nad samim seboj, uživanja življenja v vsej svoji polnosti, optimizma in doživljanja sreče. Sedaj, ko veš, da se privlačnosti za nasprotni spol ne da izsiliti - lahko jo samo začasno igraš - se zagnano in vztrajno loti uresničevanja zapisanega.

Praviš, da imaš nekaj kg preveč - mnoge tvoje vrstnice, ki se borijo z nekaj 10kg preveč ti zagotovo zavidajo. Glede na to, da poznaš pravila zdrave hrane (čim več svežega ekološkega sadja, zelenjave, razpolovi delež ogljikovih hidratov, malo mesa in rib ter okoli 2l sveže vode ali nesladkanih čajev dnevno) ter zdravega življenja (poleg dnevne rekreacije sem spada tudi sproščanje, uravnoteženost med razumskim in čustvenim svetom, optimizem, trud za doživljanje sreče, visoka raven samozavesti in pozitivna samopodoba ter spretno obvladovanje preteklih slabih izkušenj, travm in iskanje družbe vrstnikov, kjer se počutiš popolnoma sprejeto takšno kot si in si srečna med njimi...), veliko več znanja s tega področja ne potrebuješ.

Ustaviva se za trenutek pri tvojih preteklih negativnih izkušnjah, za katere trdiš, da so te tako dolgoročno negativno zaznamovale. Verjemi, da je skoraj vsakdo od nas doživljal kaj podobnega, če ne celo hujšega (konkretno nasilje, spolne zlorabe, ločitve ali smrti staršev, hujše ali dolgotrajne bolezni...), tako, da glavo pokonci. Mene so moje hude travme in zlorabe iz preteklosti utrdile, naredile dosti močnejšo, tako, da se mi mnogi čudijo, koliko zmorem psihično in čustveno prenesti, kako pozitivno gledam na življenjske preizkušnje in kakšno notranjo srečo izžarevam. To so vse rezultati tega, da sem temeljito predelala vse hudo, kar sem doživela, se od tega poslovila in ne dovolila več, da vpliva na moje življenje. In ja, šele po tem, ko sem to storila, ko sem postala zares notranje srečna in s seboj zadovoljna in srečna oseba, sem se odločila za iskanje življenjskega sopotnika, pa sem bila še desetletje starejša od tebe. Hočem ti povedati, da moraš najprej sama iz sebe narediti to, kar si sama želiš, da boš uredila svojo preteklost, ji ne dovolila več, da dirigira tvojo sedanjost, ko boš naučila obvladovati svoje čustvene stiske drugače kot s hrano (takrat potrebuješ pogovor z nekom, ki mu res zaupaš, mogoče se moraš naučiti konstruktivnih načinov obvladovanja problemov, če jih še ne poznaš in znati negativna čustva preglasiti s pozitivno naravnanostjo in zaupanjem vase, da boš vse zmogla, če boš v nekaj trdno verjela in se vsak dan trudila hoditi k zastavljenemu cilju, idealu. Da povzamem: smisel negativnih preizkušenj ni v tem, da ti uničijo življenje (to si ga sama, če jim dovoliš, da te obvladujejo, če jih vsakodnevno neguješ in še krepiš njihov vpliv s tem, da o njih razmišljaš itd.), ampak, da se iz njih nekaj naučiš (npr. oseb se ne primerja med seboj, ker smo si unikatni, ne verjamem stvarem, ki jih o meni govorijo osebe, ki mi želijo slabo, naučiti se moram zavzeti se zase, ne le biti tiho) in ti postanejo dragocen vir nasvetov za bolj polno življenje. Kadarkoli ti pride na misel kaj iz preteklosti, kar te je zelo obremenjevalo, kakšna misel, besede babice ali fantov, ki so te zafrkavali, se zberi in prekini razmišljanje o tem, namesto tega pa se zahvali za vse, kar so te tvoje preizkušnje naučile in to redno dnevno neguj.

Skratka, predlagam ti, da si vzameš najprej dovolj časa zase, da postaneš srečna in zadovoljna s seboj takšno kot si, da se trudiš postati tudi boljša, da začutiš večje zadovoljstvo nad seboj, postaneš bolj samozavestna, tudi socialno odprta in spretna v družbi. In ko boš začela doživljati svojo srečo, verjemi, da se bodo tudi fantje začeli zanimati zate. In šele takrat boš tudi pripravljena na srečen partnerski odnos. Tako, da te spodbujam k veliko načrtovanega, vsakodnevnega dela na sebi, če se ti zdi, da potrebuješ osebnega svetovalca, si ga izberi, obstaja tudi veliko skupin, kjer se mladi tvojih let skupaj spremljajo in spodbujajo na osebni poti k večji osebnostni zrelosti, pa se jim pridruži, bi ti gotovo pomagalo. In vedi, da s tem, da si nam zaupala svojo željo, nas je precej, ki bomo mislili nate, držali pesti, da boš vztrajala na svoji poti do dosege cilja, ki si ga boš sama zadala in ti želeli vse najboljše na tvoji poti.

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2333-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti