| torek, 09 november 2010

22-letnico mučijo dvomi glede njene zveze s fantom, saj njena »zaljubljenost« zelo niha. Toda kaj je v resnici vzrok njenega razočaranja?

 

Pozdravljeni, imam tisoč in eno vprašanje glede moje zveze z fantom. Z njim sem 8 mesecev, pred tem sem imela fanta 3 leta, in sem v bistvu šla iz zveze v zvezo. Problem pa je v tem, da me še vedno motijo iste napake. In se sedaj sprašujem, ali je to to? Problem je v tem, da moja "zaljubljenost" zelo niha, en dan bi najraje bila cel dan z njim, en dan razmišljam, da to ni to, da bi bila raje samska in delala na sebi, da spoznam kaj hočem.. In da ga mogoče nimam tako rada kot ima on mene. Imava različne poglede na svet, jaz imam cilje, on pa življenje preprosto uživa, je tudi 5 let starejši od mene. Problem pa je tudi to, da ne morem več tolerirati nobene stvari, z vsako stvarjo, ki jo naredi naj bo prav ali narobe, ki meni ne paše, gre za - 100 točk, problem je, ker mi postaja vseeno... In vem, da si tega ne zasluži. In se mi zdi, da me je prejšnja zveza zelo zaznamovala in ne vem kaj narediti. Zdi se mi, da zelo pretiravam in samo iščem napake. On bi bil z mano celo življenje, jaz pa se kar ne morem videti z njim v prihodnosti. Zdi se mi, da ko enkrat začnem iskati napake in se pritožujem ves čas glede zveze, da to ni več to. Ne vem kaj narediti, saj nočem nobenega prizadeti, še posebej pa ne njega, ker vem, da me ljubi. Prosim za pomoč. Hvala.

 

 

Pozdravljena!

Obstajajo trenutki v našem življenju, ko je čas, da osebo, s katero smo v intimnem odnosu, zapustimo. In so trenutki v našem življenju, ko je čas, da z osebo, s katero smo v intimnem odnosu, ostanemo skupaj. Tako kot ugotavljaš tudi sama, je običajno težko vedeti, kateri čas je napočil, kaj je prav, da storimo. Je moja osebna rast v tem, da se naučim živeti sama, brez nenehne čustvene opore in zavetja, ki mi jo ponuja intimna veza, ali je moja osebna rast v tem, da spregledam svoja napačna pričakovanja glede ljubezni in se prave ljubezni šele naučim? Ljudje to dilemo velikokrat rešujemo tako, da ne naredimo ničesar. To pomeni, da zaradi želje po ljubezenskem odnosu oziroma čustveni varnosti ostanemo v vezi, hkrati pa smo v sebi nezadovoljni in razočarani, saj menimo, da naš partner ni dovolj idealen, in zato po tihem čakamo na tistega pravega. Takšna rešitev pa nas dela nesrečne, saj se zavedamo, da v resnici nismo rešili ničesar – še vedno smo odvisni od tega, da nas nekdo ljubi (ali pa od tega, da moramo mi ljubiti drugega), in še vedno smo žrtve naše predstave o tem, kakšen naj bi bil idealen partner. Zdi se, da si se v takšni situaciji znašla tudi ti. Kje je torej rešitev?

Tvoje razočaranje nad tvojim bivšim in sedanjim fantom izhaja iz tega, da vsak od nas nosi v sebi deloma zavedno in deloma nezavedno podobo tega, kakšen naj bi bil idealen partner. To podobo si izoblikujemo na podlagi izkušenj iz otroštva, hkrati pa naj bi ta podoba vsebovala tudi tiste dele nas samih, ki smo se jim iz različnih razlogov (zavrnitve s strani drugih, pomanjkanja poguma) odrekli. Naš idealen partner naj bi nas tako dopolnjeval oziroma živel tisti del nas, ki ga sami ne živimo (ima osebnostne lastnosti, ki jih mi ne upamo izraziti, a so vseeno v nas – je na primer pustolovski in veliko potuje, mi sami pa bi si prav tako zelo želeli potovati, pa nas je strah), hkrati pa nam naj bi v čustvenem smislu ponujal tisto, česar nismo dobili od staršev. Vendar pa takšna oseba, z lastnostmi, ki bi nas osebnostno dopolnjevale in čustveno zdravile, obstaja le v naši glavi, ne pa tudi v realnem, vsakdanjem svetu. Če vztrajamo pri tej idealni podobi, smo zato v življenju vedno razočarani, pri partnerju nas vedno nekaj moti. Razen, ko smo zaljubljeni, saj takrat mislimo, da imamo pred seboj idealnega partnerja, a vedno slej ko prej spoznamo, da temu ni tako (zato zaljubljenost vedno mine). To o svojem fantu spoznavaš tudi sama, zato ti postaja za vezo vseeno. Ker te tvoj fant ne dopolnjuje, se z njim ne počutiš zares povezane. Vendar pa človeka, ki bi te popolnoma dopolnjeval ni, zato lahko svojo ponavljajočo se razočaranost in iskanje »sorodne duše« končaš le tako, da zdravilo poiščeš sama – da v sebi najdeš ljubezen do sebe in da začneš živeti vse svoje potenciale. Do tega spoznanja si prišla tudi sama, ko si zapisala, da čutiš potrebo po tem, da ugotoviš, kaj hočeš, potrebo, da spoznaš samo sebe in kdo pravzaprav si. To je težko, ampak žal je tako, da šele ko se prenehamo v ljubezenski vezi realizirati prek druge osebe, lahko to osebo spoštujemo takšno, kakršna je. Takrat smo jo zmožni šele zares ljubiti, saj je nezavedno ne vidimo več le kot podaljšek sebe, ampak jo cenimo kot samostojno osebo. Ali z drugimi besedami, naša rast je v tem, da spregledamo svoja napačna pričakovanja glede ljubezni in se prave ljubezni šele naučimo.

In kaj to vse skupaj konkretno pomeni zate? Je bolje, da v vezi ostaneš ali da fanta zapustiš? To je težko reči, kajti osrečilo te ne bo ne skakanje od ene do druge veze, v upanju, da boš našla idealnega partnerja (ker ta ne obstaja), prav tako pa tudi ne vztrajanje v vezi izključno zaradi potrebe po čustveni varnosti in toplini. Mogoče ti bo pri odločitvi pomagal razmislek o tem, kaj je tvoja večja šibka točka. Je to želja po čustveni varnosti – da si s fantom le zato, da si z nekom? Če je to res, potem obstaja možnost, da ta fant morda ni zate, ker sta si preveč različna v ciljih, hobijih, pogledih itd. in da je prišel čas, da se naučiš biti tudi sama. Ali pa se ti zdi tvoja večja šibkost v tem, da od veze pričakuješ popolno medsebojno stapljanje oziroma občutek večne zaljubljenosti? V tem primeru pa je bolje, da s fantom zaenkrat poskusiš ostati in se naučiti, da fantova vloga ni v tem, da te dopolnjuje, ampak je naloga, da se ti dopolniš sama.

Kakor koli, v vsakem primeru ti svetujem, da začneš, v vezi ali izven nje, odkrivati svoje potenciale, dele sebe, ki si jih še ne upaš živeti, hkrati pa do sebe razvijati ljubezen in sočutje, da se torej naučiš sebi tudi oprostiti. Bolj ko se boš poznala, manj boš iskala to pri drugemu ter imela zato bolj jasno (in pravilno) sliko tega, s katerim človekom bi zares želela deliti sebe in svoje življenje.

Več o napačnih predstavah, ki jih ljudje imamo v zvezi z ljubeznijo, si lahko prebereš v knjigi Zorana Milivojevića, Formula ljubezni. Zelo lepa knjiga/priročnik o globoki in resnični ljubezni med dvema človekoma in osebnostni rasti, ki jo tako razmerje ponuja, pa je Ljubezen in prebujenje, avtorja Johna Welwooda.

Lepo te pozdravljam,

Špela Sajovic

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Komentarji 

 
#2 jaz 2011-01-20 19:53 Z mano je isto. Si za, da bi si podelile kakšno izkušnjo, mnenje? Citat
 
 
#1 pikicakičakatončka 2010-11-24 19:50 točno isto je z mano. Hvala vam za krasen nasvet … Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2950-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti