Jasna, Ana, Maruša, Klemen | ponedeljek, 01 november 2010

»Danes v duhu gledamo tvoje sveto mesto,
nebeški Jeruzalem, ki je naša domovina.
Tam te obdajajo množice naših srečnih bratov in sester
in te vse veke slavijo.
Radujemo se poveličanja vseh svetih članov Cerkve
in ob njihovem zgledu in priprošnji
v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.«

(praznični hvalospev)
 
Kaj pa tvoje srce čuti na ta dan?

Image
*Jasni roji po glavi:

Ker vem, da se veliko ljudi na svoje rajne med letom ne spomni, mi je ta praznik všeč. Je kot brca v rit, je kot tista vest, ki ti reče: "Sedaj pa moraš!" Ni pomembno, kako zelo okrasimo grob. Pomembno je, da se spomnimo ljudi, ki smo jih imeli radi, da se jim zahvalimo za čas, ki so ga preživeli z nami, za njihovo ljubezen, za njihovo žrtev. Pa naj bo ta zahvala ob prazniku vseh svetih ali kateri drugi dan v letu.

Če se priporočamo v molitev svetnikom, ki jih nikoli nismo imeli priložnosti osebno spoznati, zakaj se ne bi priporočali nekomu, ki je bil del našega življenja, ki ga imamo radi? To je bilo vprašanje, ki sem si ga zastavila malo po smrti svojega atija. Za odgovor nisem potrebovala nobene posvečene osebe, ne teologa. Odgovorila sem si sama: če je moj ati pri Bogu v nebesih (v kar trdno verjamem), potem mi tudi on lahko, kakor svetniki, izprosi milosti pri Njem. Od takrat se ne priporočam v molitvi samo svetnikom, ampak tudi tistim, za katere sem prepričana, da so v nebesih.

*Klemen pravi:


Če bi moral vtis, ki ga v meni puščajo mediji in marsikateri posamezniki v zvezi s praznikom vseh svetih označiti z barvo, bi ta bila siva ali celo črna. Pa se mi zdi škoda, da je tako. Praznik vseh svetih bi morala simbolizirati bela ali zlata barva - gre namreč za dan, ko praznujejo sami super ljudje: Frančišek Asiški, Miklavž, Don Bosko, Anton Padovanski, Mati Terezija ... in še ogromno drugih oseb, ki so v svojem življenju naredile mnogo dobrega in so zagotovo dosegle svoj življenjski cilj. Vsi sveti so zato zame vesel praznik. Dan spomina na mrtve pa je zame 2. novembra. Žal mi je, da prevečkrat pri obeh teh dveh praznikih vso ali pa vsaj večino pozornosti dajemo zunanjosti - čistoči hiše, razkošnosti cvetja in sveč na pokopališču ... Danes je duhovnik pri maši lepo zaključil: "Dobro je, da so grobovi urejeni. Dandanes pa je marsikateri grob veliko več kot le urejen. Vaši bližnji rajni vam ne bodo nič zamerili, če boste to "več" namesto k okraševanju grobov podarili ljudem v stiski."

*Maruša si misli:

Šele letos sem pomislila, da so pa vsi ti, ki jim prižigam sveče sveti in pri Bogu. Da lahko rečejo dobro besedo zame:) Najbolj všeč mi je tiho, neopaženo svetništvo, ki ni proglašeno na javnih ceremonijah. Še vedno si namreč nisem čisto na jasnem s svetniki. Po eni strani se mi zdijo brez potrebe, ker se lahko obrnem neposredno na Boga. V molitvi se priporočam samo bratu, ker sem gotova, da je v nebesih, pa še to kot angelčku varuhu.

Na živce mi grejo buče. In pa dejstvo, da praznik postane včasih patetičen: namesto da bi se veselili, da so naši bližnji na drugi strani, da nam pomagajo, nas čakajo in bdijo nad nami … žalujemo! Ali pa hladnost, ko prideš do groba in niti ne veš, kdo je tam ... Ni takega živega stika s predniki, kot bi lahko bil. Pa ne da se obračaš na njih, temveč da jih ceniš in jih jemlješ za zgled, ko sprejemaš odločitve v svojem življenju.

*Ana dojame:

Zame je 1.11. praznik vseh svetih (in ne dan spomina na mrtve). Mislim, da se že v poimenovanju lahko opazi pomembno razliko, kdo so za nekoga (posebej kristjana) tisti, ki so se že poslovili s tega sveta: so mrtvi ali živijo naprej v večnosti. Pred kratnim sem prebrala, da je to praznik veselja, ker so sveti že prispeli na cilj, zato se trudim z vero velike noči gledati na ta praznik in se s hvaležnostjo spominjam rajnih. Je tudi neke vrste običaj družine, da se zberemo vsi skupaj in gremo na pokopališča in tam skupaj za pokojne molimo.

Ob besedi "mrtvi" sem pravkar pomislila na enakopomenko rajni, ob tem na Nebeški raj. Zdi se mi, da vsakdanjem življenju kar pozabljam na to povezavo in to, da bi jih lahko bolj pogosto pocukala za rokav in se jim priporočila, saj "imajo veze" z nebesi. Verjamem, da nas spremljajo in nas tam pričakujejo.
 

Zadnja sprememba: torek, 02 november 2010
(12 glasov)

Komentarji 

 
#2 pikicakicakatoncka 2010-11-02 10:43 različna? No, meni se zdi da imajo vsa nekaj skupnega: pozitivno vrednotenje praznika in svetništva ter rahlo obsojanje kiča in prestiža na pokopališčih. Sicer pa, uvodni hvalospev je krasen! Citat
 
 
#1 Alya 2010-11-01 11:17 Fajn članek :)) Mi je všeč, da so mnenja različna. Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3121-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti