| ponedeljek, 25 oktober 2010

Ali je spolnost pred poroko resnično svobodno dejanje? In ali je sploh lahko nekaj, kar je narejeno iz ljubezni, greh? Tako se sprašujeta fant in dekle, ki se imata zelo rada in se bosta zagotovo tudi poročila, vendar ne pred koncem študija. Do takrat pa ostaja problem vzdržnosti …

 

Pozdravljeni!

Da vam pišem sem se odločil, ker imava s punco nekaj težav zaradi spolnosti pred poroko. Težav nimava zaradi nerazumevanja med seboj, saj se odlično razumeva, ampak kako naprej glede spolnosti. Že nekajkrat sva poskusila s čistostjo do poroke, vendar vedno nama je spodletelo. Spolnega odnosa ne jemljeva kot neko potešitev spolne sle, ampak je to trenutek ko sva drug drugemu popolnoma predana, občutek povezanosti je takrat resnično velik. Dan, ko sva to prvič naredila, jemljeva kot odločitev, da želiva preostanek življenja preživeti drug z drugim. Potem pa je tu zopet vprašanje čistosti. To, kar počneva, je povsod prikazano kot hud greh. Vendar ko se nekaj časa ukvarjam s tem problemom, vse bolj razmišljam, da je to napisano zelo splošno. Mar res narediva s tem tako velik greh ko se podariva drug drugemu kot nekdo, ki ima spolne odnose »priložnostno«? Mar je res nekaj narejeno iz ljubezni greh? Saj je na primer tudi laž greh, vendar ni nikoli prikazan kot nekaj tako slabega kot je to spolnost. Najboljša rešitev bi bila poroka, vendar je zopet tu druga težava. Želiva se poročiti in komaj čakava, da si bova lahko pred Bogom obljubila večno zvestobo. Vendar jaz in približno leto mlajše dekle še študirava in imava možnost poroke šele čez 3 leta. Veliko sva razmišljala že o poroki prej, vendar da se pošalim - samo od ljubezni pa vseeno ne moreva živeti. Ne potrebujeva razkošja vendar nek vir dohodka pa vseeno. To so razlogi zaradi katerih pišem. Čistost pred poroko se mi ni zdela nikoli tako velika težava kot jo spoznavam sedaj. Velikokrat si rečem pa če sem brez tega zdržal toliko let bom pa še teh nekaj let vendar ni tako enostavno. In če uspe na enem področju, padem na drugem – samozadovoljevanje, kar se mi zdi še slabše, saj to pa je zgolj potešitev spolne sle. Res spoštujem in cenim tiste, ki jim je to uspelo. Ne vem pa, kako nadaljevati, saj je zdržati že krajše obdobje težko, drugo breme pa je greh, s katerim ni dobro živeti.

Lepo se vam zahvaljujem za vsak nasvet.

LP A.

 

 

Dragi A.!

Ob spolnosti pred poroko se sprašuješ, če je »nekaj, narejeno iz ljubezni, greh.« Tvoje vprašanje je iskreno in dobronamerno. Ne želiš živeti v grehu, punco imaš rad, imela sta izkušnjo spolnosti in s spolnostjo želita nadaljevati, toda poročiti se jutri še ne moreta. Toda priznati moram, da me tvoje razmišljanje spominja na sledeče sklepanje. Sv. Avguštin pravi: »Ljubi in delaj, kar hočeš.« Ker je spolnost (ponavadi!) izraz velike ljubezni, je torej v redu, če imava spolni odnos pred poroko. In moj odgovor: tukaj gre za napačno sklepanje, saj menimo, da je spolnost pred poroko res ljubezen in da je ta ljubezen svobodna.

Po mojem mnenju ljubezen prepoznamo po dveh elementih: po besedi in po dejanju. Oba elementa morata biti nujno prisotna, da o ljubezni lahko govorimo. Tako beseda (oz. obljuba) kot dejanje sta potrebna, da je ljubezen res ljubezen.

Spolni odnos je dejanje ljubezni. (O ljubezni, spolnosti, pa tudi o samozadovoljevanju, ki ga omenjaš, sem na teh straneh že pisal.) Toda, pri vama je tako, da vajino dejanje spolnosti ni podkrepljeno z besedo, saj nista poročena. V okviru zakramenta zakona so dejanja ljubezni namreč podkrepljena z besedo, z obljubo. Pri poroki se zgodi prav to, da si ženska in moški pred skupnostjo obljubita, da si bosta zvesta in se ljubila. Zunaj poroke pa spolnost ne more slediti besedi, to je obljubi, saj ženska in moški nista še ničesar obljubila. Brez te obljube pa spolnost, ki je sicer nekaj lepega in čudovitega, izvisi v zraku.

Izkušnja kristjanov skozi stoletja odsvetuje, da bi si mladi izkazovali ljubezen preko spolnosti že pred poroko. Mladim kristjanom se zato priporoča vzdržnost od spolnosti pred poroko. Še več, mladi si lahko ljubezen izkazujejo tudi na druge načine: pozornost, spoštovanje, molitev, odrekanje samemu sebi ter celo marljiv študij in ljubezen do svojih in njenih staršev. Še več, v času priprave na poroko spolnost nikakor ne more biti poglavitna osnova bodočemu odnosu. Da bo vajin zakon v prihodnosti trden, bosta morala predelati še veliko osebnih čustev, se o njih pogovoriti, si izraziti svoje načrte, sanje in strahove – in neprenehoma delati na odnosu. Najbrž bosta morala preživeti tudi kakšno skupno krizo, da bosta videla, če lahko kasneje v življenju krizo preživita skupaj in v ljubezni.

Ljubezen je dar, vsak dar pa je izraz svobode. Morda se ne motim, če rečem, da tvoja vest pravilno pravi, da spolnost pred poroko ni svobodna. Šele v svobodi lahko res ljubimo. Če pa zaenkrat zaradi različnih razlogov nisi toliko svoboden, da bi se lahko poročil s tisto, ki jo ljubiš, potem morda tudi tvoja ljubezen še ni čisto svobodna in spolnost še ne more postati pristen izraz ljubezni.

Božjega blagoslova želi,

p. Peter Rožič SJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4113-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti