Moj sin je nadebudni petnajstletnik, pravzaprav ni nič narobe z njim, končal je uspešno 1. letnik ekonomske gimnazije, z njim živim sama od rojstva, z očetom ima normalne stike, je pa fant zelo samozavesten in predvsem ambiciozen. Igral je že tudi v enem filmu, ki prihaja v kino Kolosej v novembru. Začel se je zelo zanimati za film in hoče postati samo režiser in nič drugega in tudi dela na tem.

Problem je v tem (oz. za mojo mamo, njegovo babico, ne toliko za mene), čeprav tudi mene že v zadnjem času skrbi, da tako verjame, da bo postal slaven režiser, se v tem smislu že veliko izobraževal, piše scenarije, želi posneti film, in želi iti (seveda če bo izpolnil vse pogoje) študirati v New York in tudi tam živeti. Za Slovenijo noče nič slišati.

Če mu samo malo omenim, da ima previsoke cilje, se zelo razburi. Moja mama pa je sploh razburjena.

Prosim svetujte mi, kako se obnašati do njega. Hvala!

Pozdravljena!

V poplavi mladih, ki ne vedo, kaj bi sami s seboj, kaj bi radi počeli v življenju, in njihovih trditvah, da jih prav nič ne zanima je pravo olajšanje najti mladega človeka, kot je vaš sin, ki si je pri svojih letih že začrtal svojo želeno kariero in ne dvomim, da se je ne bo potrudil uresničiti.

Skrbi vas, da so njegove želje previsoke. Mogoče ja, mogoče ne. Nihče ne more tega vedeti sedaj. Pustimo času čas, pred njim je še kar nekaj let šolanja, v katerem se bo moral izkazati, zagotovo si je s svojimi sanjami temeljito zapolnil svoj prosti čas, kar je tudi za vas lahko samo olajšanje, da nimate skrbi kot mnogi starši s tem, v kako slabi družbi je njihov otrok, ali morda popiva, je na drogah itd.

Pustite mu sanje, bodite njegova zaveznica, spodbujajte ga pri njegovih majhnih korakih pri zasledovanju lastnega cilja, veselite se skupaj z njim in mu stojte kot najboljša mama ob strani v trenutkih preizkušenj. To potrebuje vaš sin in prepričana sem, da bi se strinjal z menoj.

Prav pa je, da mu tudi poveste, da pričakujete, da bo najprej dober dijak, potem pa lahko prosti čas izkoristi za vse svoje sanje in želje.

Pogovorite se s svojo mamo, naj svoje skrbi zaupa vam, ne vašemu sinu. Naj se potrudi razumeti, da ima vaš sin mnoge skrite talente, morda je sedaj našel svojega največjega, ne vemo. Verjetno jo preseneča njegova zagnanost, vendar je ta popolnoma normalna, ali pa področje njegovega zanimanja, ki njej in verjetno tudi vam ni blizu. A to sploh ni pomembno. Vsak od nas ima svoje skrite talente, ki ga osrečujejo dokler se jim posveča.

Iz napisanega imam občutek, da se bo vaš sin zagotovo pozanimal tudi o težkih trenutkih življenja režiserja, velike preizkušnje bodo zanj tudi dejavnosti, ki mu niso blizu in ki nastopajo pri vsakem poklicu. In ob takih preizkušnjah bo vaš sin zorel v odločitvi ali je to njegov sanjski poklic, v katerem ne dvomim, da ne bo tudi zelo uspešen ali pa bo po nekaj letih vztrajnosti v preizkušnjah popustil in se morda lotil kakšnega drugega poklica.

Zdi se mi, da vas skrbi njegova zagnanost nad študijem v tujini. Mnogi študiji v Sloveniji niso prisotni ali niso kvalitetni, zato se vedno več študentov odloča za študij v tujini. Še ena zahtevna preizkušnja, ki mnoge mlade zelo hitro osamosvoji, prisili k veliki iznajdljivosti, trudu, prilagajanju na novo okolje, novo kulturo, izziv tujega jezika itd. Meni se to zdi zelo poučna in zahtevna izkušnja za mladega človeka. Gotovo vas kot mamo skrbi, kako bi se vaš sin v tej vlogi znašel. A do tam je še nekaj let, v katerih se bo lahko še marsikaj spremenilo, tako, da se ne obremenjujte še za prihodnost.

Upam, da sem vam vsaj malo odgovorila na vaše skrbi. Gotovo ste čudovita mama in bodite ponosni na svojega sina.

Lep pozdrav, Andreja Jereb