| ponedeljek, 07 junij 2010

Dvajsetletnica še zdaj doživlja posledice hujšanja in anoreksije izpred sedmih let. Ekstremna nihanja razpoloženja, depresija, razočaranost nad življenjem … Poskusila si je že pomagati s knjigami, obiski pri psihologinji, bioenergetiku, a ni nič pomagalo.

 

Pozdravljeni!

Sem študentka 2. letnika, s študijem sploh nimam velikih problemov in se lahko hitro na učim, ampak le če sem v glavi ql. Namreč že več let se borim sama s seboj, so obdobja, ko mi gre vse super in prav, nato pa pride obdobje ko se mi vse poruši in samo še bolj bredem v težave. Začelo se je pozimi leta 2003 in posledice so prisotne še danes. Namreč takrat sem začela ekstremno hujšati, tako da sem postala anoreksična, nato sem se nekako ponovno spravila k sebi in je bilo nekaj časa vse v redu, nato se je ponovno pričelo, najprej sem začela pretirano jesti in nato sem spet hujšala in tako se nadaljuje še danes, s tem da je sedaj prisotna še bulimija in totalna depresija. Ko se dobro počutim sem živahna, vesela in polna upanja in optimizma, nato pa pridejo dnevi, ko sem čisto na tleh in ne vem kaj bi sama seboj, kar jokam in se smilim sama sebi, kljub temu, da imam super starše in fanta, zavedam se da mi življenje veliko nudi, da sem ponavadi kar uspešna,vendar to (redno šolanje, razumevajoči straši, ki mi nudijo ugodno življenje) me ne osrečuje, ko sem bila še mlajša sem imela zelo veliko prijateljev, sedaj pa sem ugotovila, da jih je vedno manj, ne vem kaj je veselo živahno punčko spremenilo v razočarano (nad čim) brezvoljno žensko, včasih sem se rada ukvarjala s športom sedaj pa vedno iščem izgovor, da mi tega čas ne dopušča. Prebrala sem že veliko knjig, hodila k psihologinji, k bioenergetiku in mi za enkrat še ni popolnoma nič pomagalo, vse kar lahko dodam je da so obdobja z depresijo vedno daljša in je le še kanček dni, ki se jih vselim. Moja želja je, da bi se ozdravila in rešila vseh teh problemov (napadi jeze, depresija, ekstremna nihanja teže), saj se zavedam, da s tem škodujem sebi in ljudem v moji bližini.

Za odgovor se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam!

Sončnica

 

Draga Sončnica!

Hvala za tvoje pismo in zaupane težave. Žal mi je, da se tako počutiš – brez volje, razočarana, jezna. Vem, da je težko, sploh če ne veš točno, zakaj imaš te težave, in kaj bi lahko naredila, da bi bilo bolje. Gotovo imaš občutek, da se ti dogaja nekaj, kar je popolnoma izven tvojih moči. Na zunaj je vse v redu, imaš super starše, fanta, uspešna si pri študiju, na notri pa si nezadovoljna. Vprašanje je, zakaj je tako, in kako bi lahko zopet postala vesela in živahna, takšna kot si bila včasih.

Napisala si, da si že bila pri psihologu, pri bioenergetiku in da si prebrala veliko knjig, vendar ti ni nič pomagalo. Depresija in težave s hranjenjem so resni problemi. Si kaj premišljevala o tem, da bi ponovno poskusila s strokovno pomočjo? Kdaj si bila nazadnje pri psihologu? Morda bi ti pomagalo, če bi se ponovno odločila, da ga obiščeš, kajti v nekaterih obdobjih življenja smo bolj pripravljeni in odprti za pomoč kot v drugih obdobjih. Morda takrat preprosto še ni bil čas, da bi se spoprijela s svojimi težavami. Včasih se tudi zgodi, da nam določen psiholog ne ustreza in je zato dobro poskusiti še s katerim drugim.

V vsakem primeru ti bo k ustvarjanju bolj smiselnega, zadovoljnega življenja pomagalo, če ugotoviš, katere stvari te veselijo. Ko boš začela delati stvari, ki jih rada počneš, boš imela o sebi boljše mnenje, imela boš občutek, da si uspešna v življenju. Omenila si šport – zakaj si ne bi naredila urnika, kdaj boš vsak dan pol ure časa namenila rekreaciji, in se ga držala tudi takrat, ko boš depresivna in brez motivacije. Šport je eno najboljših zdravil proti depresiji, saj se takrat začnejo sproščati endorfini ali tako imenovani hormoni sreče. Urnik si lahko kasneje narediš tudi za druge aktivnosti, ki jih moraš opraviti tekom dneva. Na začetku boš verjetno morala vložiti več napora, zato ne obupavaj, če ti kakšen dan ne bo uspelo zbrati moči. Pomembno je, da si organiziraš življenje in temu v osnovi slediš, to pa ti bo s časom dalo občutek učinkovitosti in veselja.

Kot sem napisala že v enem od prejšnjih odgovorov, pomaga tudi to, da poiščeš nek konstruktiven način izražanja svojih čustev. Lahko pišeš dnevnik, kar ti bo olajšalo dušo, ti pomagalo pri procesu samospoznavanja in urejanju lastnih misli. Terapevtski učinek ima na primer tudi kreativno risanje – poskusi narisati svojo depresijo, jezo in ostala različna čustva, ki jih občutiš, tudi veselje.

Vprašaj se tudi, nad kom ali nad čim si v življenju razočarana? Zakaj je v tebi jeza? Se morda spomniš, kaj se je v tebi dogajalo pred sedmimi leti, ko so se začele težave z anoreksijo? Kako si se takrat počutila, kakšna čustva si imela v sebi? Vsa ta vprašanja ti bodo pomagala, da najdeš razloge svojim problemom. Ko boš enkrat vedela, zakaj se tako slabo počutiš, pa bo stvar avtomatično lažja, saj boš točno vedela, na čem moraš delati, da se bodo stvari obrnile na bolje.

Sončnica je roža, ki se s svojim cvetom obrača proti soncu. Želim ti, da njegovi topli žarki čim prej ponovno posijejo tudi nate…

Špela Sajovic

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2402-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti