Ema | torek, 01 junij 2010

ImageNalahno potrkam na masivna lesena vrata …nič. Nobenega odgovora. Z druge strani sicer slišim nekakšne nerazločne glasove, ki pa žal niso namenjeni meni, brat torej mora biti v sobi ….poskušam vnovič, tokrat močneje …brez odziva, brez povabila naj vstopim …

Obupam, objamem medeninasto kljuko, jo potisnem navzdol , vrata se zasučejo na podbojih, pred mano se zariše preveč znani prizor….temačna, zatohla soba…potrebujem nekaj trenutkov, da se oči privadijo temi. Vsa okna zaslonjena z zavesami, da, celo s kartoni ….celo strešno ….nekaj pramenov opoldanskega poletnega sonca se vendarle šverca v ta, že predolgo neprezračen, brlog.

Tam spredaj sedi pred ekranom ….moj brat. Velike slušalke mu zakrivajo ušesa, prsti mrzlično skačejo po tipkovnici medtem ko je nepremično zazrt v monitor, kjer se ….dogaja.

»U šit, zadel so me! Disease, dej unga sprav s poti, Tar, pejd levo, tam napadajo ….!!!« glasno, nestrpno govori v mikrofon.

Sploh me ne zazna, ko se mu  približujem po škripajočem parketu. Obstojim ob mizi, na njegovi desni.

»A!?? A NE ZNAŠ POTRKAT!!!??? Kaj bi že spet rada? Ja sori fantje, sestra teži ,« doda v mikrofon in me jezno ošvrkne s pogledom, še vedno ves zatopljen v pobijanje predstavnikov sovražne skupine. »NO!! Kaj bi rada?! Kaj res ne vidiš, da NIMAM ČASA!!??« »Ura je poldne, kosilo je, mama mi je naročila naj te pridem poklicat…«

»A že poldne?? Pa ne že, no!! Zdej pa res ne morem! Povej dole da pridem hmal, tole mormo skončat…«

»Khm…starša ne bosta ravno navdušena« jezno odgovorim, »mislim, da bi moral malo prezračit tole sobo« še nesramno dodam.

ImagePolna negativnih občutkov zapustim sobo. Grrr…kako lahko moji starši to dopuščajo? Kako je sploh mogoče, da so mu pred leti ustregli in mu pustili imeti lasten računalnik V sobi?! Kako je mogoče, da ne ukrepajo, ko pa fant komaj zdeluje šolo in ima že 2 leti poleti popravne izpite?!  Po šoli se namesto za knjige usede pred nobel kišto in izgine iz resničnega življenja. Tam ni gimnazijskih profesorjev, domačih nalog in stalnih kontrolnih, tam ni medčloveških odnosov in nobenih zadolžite v…no ja …seveda so …pobiti čim več nasprotnikov, nabrati čim več zakladov in doseči največjo stopnjo težavnosti igre. Žal nič realnega, žal nič takega, kar bi pomagalo mlademu človeku zoreti v odraslega.

Oh ta presneti namišljeni svet! Zakaj si mi moral brata vzet?

Kar streslo me je zadnjič, ko sva šla popoldan na obisk k starim staršem …samo nekaj ulic je bilo za prehodit…prijetno toplo, nebo brez oblačka, res čudovit dan… »O, to presneto sonce. Sovražim svetlobo! « me iz moje začaranosti, hvaležnosti za podarjeni dan, prebudijo grobe besede, ki si jih res nisem želela slišat iz ust mojega lastnega brata. Uh, in kako zoprno sem se počutila, ko mi je zadnjič neki bratov sošolec z nasmehom prek obraza postregel z izjavo: »Haha, ej Ema, sm prow gledal kolk časa je bil Aleš zadnič na netu, tist dan pred testom iz zgodovine! Samo cele štir ure! To je res inverzni rekord! Ponavadi je gor celo popoldne in še ponoči. Ni čudno, da je spet ruknu un obsežen test ! Haha …« Da ne omenjam tega kako težko ga je odtrgat od ekrana takrat, ko recimo nekdo potrebuje njegovo pomoč. Včasih je oče vztrajen in ga počaka – kar lahko žal traja tudi 45min in več! In potem je človek še nasilen, v smislu: »Kaj res ne morete brez mene, ko pa mam tolk pomembne stvari za počet!«

Vedno raje ostajam v Ljubljani tudi čez vikend, daleč od vsega tega dogajanja, ki me, kot sestro, bremeni. Z mamo se tako ali tako že več let kregava zaradi Aleša. Kaj res NE RAZUME, da takšna permisivna vzgoja ne vodi nikamor?! Človek je izgubil vsakršno zanimanje …za karkoli. Ni enega šolskega predmeta, ki bi ga navduševal, pravzaprav se zdi, da ni ničesar, kar bi ga izpolnjevalo in kakorkoli zanimalo, razen seveda:  zahajanje v navidezni svet …igre, ki jih igraš prek neta …

 

Zadnja sprememba: torek, 01 junij 2010
(9 glasov)

Komentarji 

 
#2 cokla 2010-06-14 11:13 Citat
 
 
#1 troblja 2010-06-11 00:30 Človek si ne bi mislil, da si lahko tako zasvojen tudi od računalnika in ne samo od drog in alkohola. Vendar pa je to zanimivo, da ne obstajajo programi za odvajanje od televizije in računalnika, ampak samo od drog in alkohola, zadnje čase pa še od seksualnosti. Zanimivo, ne? Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2853-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti