Gledam video posnetke, slike in berem novice iz različnih novičarskih portalov ter blogov in se še sam ne morem načuditi dogodkom iz tega tedna. Sredin dijaški in študentski protest je dodobra presenetil in vrgel iz tira slovensko javnost.

Študenti in dijaki smo bili že več kot en mesec pred shodom bombardirani z neprimernimi pozivi in slogani v stilu »Malo delo, velika pizdarija«, neokusno akcijo v času Velike noči »Pobarvajmo Svetliku jajca«, ter nenazadnje tudi s plakati »19. 5. bo pizdarija«, ki so prav izzivali in hujskali mlade, ki so se jim pustili zavesti. Večina promocije je tako odpadla na ustvarjanje sovražne napetosti med mladimi in vlado, manjši del pa k osveščanju o vsebini predloga zakona o malem delu ter o njegovi »sporni vsebini«, ki je v večini neugodna le za študentske organizacije in posrednike študentskega dela, medtem, ko navadnemu študentu in dijaku pravzaprav prinaša veliko ugodnosti in izboljšav.

Tako ni čudno, da se je bila množica tistih, ki so najbolj nasilno protestirali, obmetavali, pljuvali, požigali in uničevali našo kulturno dediščino ter napadali policiste, ki so pogumno stali in mirno prenašali njihove žaljivke, bila tudi najbolj nevedna (in pijana). Izjave protestnikov, kot so »Vlada nam hoče vzet štipendije in delo« ter »Ne, zakona pa nisem prebral«, to nevednost zelo nazorno prikazujejo.

Da ta protest ne izraža realnega mnenja študentske in dijaške populacije, mislim, da sploh ni potrebno poudarjati. Tako sramotno, objestno in nekulturno izražanje ter nasilnost nista in ne moreta biti sredstvo za vzpostavitev dialoga. Nasploh pa je oskrunjenje samega simbola, ki nas opominja na našo volilno moč in težko priborjeno svobodo slovenskega naroda, v čistem nasprotju z idejo demonstracij v imenu demokracije. V čem je smisel uničiti tisto, kar nam v prvi vrsti daje pravico, da sploh lahko protestiramo?