| četrtek, 20 maj 2010

Šestnajstletni gimnazijec se je zaljubil v svojo najboljšo prijateljico … Kaj naj naredi sedaj? Ali lahko prijateljstvo propade, če ji svoja čustva prizna in jih ona zavrne? Ali pa morda tudi ona čuti podobno in le čaka na njegov korak?

Lepo pozdravljeni.

Imam en precej velik problem ... Lani sem prišel na gimnazijo in spoznal eno punco ...

Sva zgolj najboljša prijatelja. Vsak dan se vidiva v šoli pa tudi dobiva (ponavadi se zmeniva, da med uro greva na wc ob enakem času, tako da imava na hodniku zasebnost) in pogovarjava.

Ko se dobiva popoldan sama (vsaj 1x tedensko), sva vedno skupaj najmanj 3-4 ure in greva na sprehod, pijačo, se usedeva na klopce po mestu ipd. Vedno se tudi objemava, pa usede se mi na noge, ali mi glavo prisloni na prsa itd.

Problem je v tem, da sem se nekako zaljubil vanjo in se bojim da bi me ob priznanju zavrnila ter da bi najino prijateljstvo propadlo.

Kaj bi bilo v tem primeru prav narediti?

Hvala!

 

Pozdravljen!

Prijateljstvo med fantom in punco pogosto pripelje do situacije, v kateri si se znašel tudi sam. Na prijateljico si začel gledati z drugačnimi očmi, do nje si razvil čustva, ki jih pred tem nisi občutil. Ker nisi prepričan, ali si tudi ona želi, da vajino prijateljstvo preraste v ljubezensko zvezo, se ji bojiš povedati o svojih občutkih. S tem, ko bi se ji zaupal, bi izpostavil svojo ranljivost, njena zavrnitev pa bi te prizadela. Ker se poznata že skoraj leto dni, in glede na to, da se pogosto videvata, te je strah tudi tega, da bi s tem morda končalo tudi vajino dosedanje prijateljstvo. V tebi je tako nastal konflikt, ali tvegati in povedati resnico, ali raje zamolčati svoje občutke in nadaljevati odnos le na prijateljski ravni.

Prijateljstvo med moškim in žensko (fantom in punco) je specifično in nekoliko bolj zapleteno, kot to velja za odnose med osebama istega spola. Da je med prijateljstvom in ljubeznijo tanka črta, je znan izrek, ki zelo dobro sporoča točno to, da je pri druženju fanta in punce vedno prisotna možnost, da prijateljstvo preraste tudi v ljubezen oziroma v željo po globlji povezanosti. To se dogaja tudi tebi in zato te zanima, kaj sedaj storiti. Konkretnega nasveta ti ne morem dati, saj splošnega recepta, kako ravnati v takšni situaciji, ni. Vseeno pa bi ti svetovala, da preden sprejmeš odločitev, razmisliš o tem, ali si v prijateljico zgolj zaljubljen, ali pa si do nje mogoče začel razvijati tudi ljubezen – globlje občutke, da jo imaš rad, da jo spoštuješ, da si želiš, da sta drug drugemu v oporo itd.? Za zaljubljenost je v primerjavi z ljubeznijo namreč značilno, da je le prehodna in da hitro mine. V tem primeru bi bilo zato morda bolje, da počakaš in vidiš, kako se bodo tvoja čustva do prijateljice razvijala naprej v naslednjih tednih, mesecih.

Kako pa ravnati, če si vanjo zaljubljen že dalj časa in jo imaš hkrati tudi rad, si želiš, da postaneta par? V tem primeru se moraš odločiti med dvema stvarema – prijateljici lahko poveš in tako daš možnost temu, da postaneta par, hkrati pa s tem tudi tvegaš, da te ona zavrne; po drugi strani pa si lahko še naprej z njo le prijatelj in daš času čas, kar pomeni, da pustiš odnosu, da se razvija sam od sebe. Vse je odvisno od tega, kako globoka so tvoja čustva do nje, od tega, ali se ti zdi, da bi lahko prenesel njeno morebitno zavrnitev – ali bi se bil s prijateljico še vedno sposoben družiti (menim, da ona ne bi hotela, da se vajino prijateljstvo konča, saj očitno uživa v tvoji družbi). Vprašaj se tudi, zakaj sta do sedaj ostala le dobra prijatelja in zakaj se vajin odnos še ni razvil v ljubezensko zvezo. Je vzrok v tem, da tvoja prijateljica čaka, da ti narediš korak naprej, ali pa bolj v tem, da ima prijateljica do tebe zgolj prijateljska čustva?

Kakršnakoli bo tvoja odločitev in ne glede na to, kako se bo stvar na koncu iztekla, je situacija, v kateri si se znašel, del tvojega čustvenega odraščanja, ki od tebe zahteva, da se naučiš prepoznavati svoja čustva, jih razumeti in se na podlagi njih tudi ustrezno odločati. Po eni strani se moraš svoja čustva naučiti kontrolirati, in, ko je to potrebno, jih tudi znati v sebi zadržati. Po drugi strani pa je del odraščanja tudi to, da se naučiš razviti pogum, da svoja čustva izraziš in si upaš izpostaviti svojo ranljivost. Ljudje se med seboj razlikujemo, nekateri težko zadržujejo svoja čustva, drugi pa jih težko izražajo ali pa jih celo zanikajo. Kako bi ti opisal sebe? Se ti zdi, da situacija od tebe zahteva, da se naučiš izraziti svoje občutke? Ali se ti zdi obratno, da se moraš naučiti čustva zaenkrat zadržati v sebi in počakati nekaj časa ter se morda o tem, kaj storiti, odločiti šele čez čas?

Želim ti, da se problem reši po tvojih željah, v vsakem primeru pa bo to pomembna nova izkušnja na tvoji poti odraščanja.

Špela Sajovic

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3119-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti