| četrtek, 20 maj 2010

Zaskrbljena mati trinajstletnika sprašuje za nasvet, kaj storiti ob sinu, ki ne kaže popolnoma nobenega zanimanja za šolo. Spodbujanje, ponujena pomoč, prošnje in omejitve pri hobijih ne pomagajo več. Situacija, ki je verjetno znana mnogim staršem …

Spoštovani!

Sem mati in imam sina starega 13 let. Hodi v osmi razred osnovne šole. Zaradi njegovega ignorantskega obnašanja do šole, do drugih učencev in tudi učiteljic pa postajam vsak dan bolj zaskrbljena. Za učenje se ne briga nič. Vseeno mu je, če ne zna, če dobi enko, če nima narejene domače naloge. Pri pouku ne posluša in tudi v zvezkih vidim, da nima napisane snovi, ki jo jemljejo pri pouku. Na sestanke hodim redno in sem večino časa, če je potrebno, v kontaktu z njegovo razredničarko. Rad hodi k rokometu in pa seveda najraje sedi za svojim računalnikom. Vendar tudi, če ukinem računalnik ali rokomet, se v šoli stanje nič bistveno ne popravi. Tudi doma ni kakšne večje motivacije za učenje in delanje nalog ampak večino časa presedi pred televizijo oz. spi.

Vsak dan ponavljam vprašanja, kot so...ali si naredil domačo nalogo...ali si se naučil snov za naslednji dan...ali si si pripravil torbo za v šolo...skratka njegovi odgovori so večinoma DA, pa tudi če so NE moja beseda ne zaleže nič, saj me ne uboga in ne naredi stvari za šolo. Odgovori z DA pa se kasneje izkažejo za laž. Včasih mu predlagam, da bi mu pomagala pri učenju ali nalogah, vendar mojo pomoč vedno odkloni...saj reče da bo vse to opravil sam...na koncu seveda nič ne opravi.

Verjamem, da nisem osamljen primer, vendar priznam, da me zadnje čase vse tole vedno bolj obremenjuje, ker ne vem več kako naj se s temi problemi spoprimem. Kaj delam narobe? Zavedam se, da sem premalo časa doma, vendar tudi popoldan, ko smo doma, odklanja mojo pomoč ali pa prošnje, da opravi svoje naloge.

Razmišljala sem, da bi ga poskusila vozit enkrat ali pa dvakrat na teden na kakšno svetovalno terapijo kako se učit ter o odgovornosti do sebe in do drugih, ker mene itak ne posluša nič. Mogoče bi upošteval kak drug nasvet? Mogoče pa bi morala jaz na kakšno svetovanje oz. delavnico o vzgoji svojega otroka. Prosim vas za nasvet, pomagajte mi, kaj mi je za storiti???

Lepo vas pozdravljam!

 

Pozdravljena!

Zelo razumem vašo zaskrbljenost in imate prav - še zdaleč niste osamljen primer, obratno, prepričana sem, da se bo mnogo staršev prepoznalo v vaši nemoči in željno pričakovali magično palčko pomoči, ki bi njihovega otroka spametovala. A sama take palčke žal nimam, lahko pa pomagam razkrivati vzroke sinovega obnašanja ter dam nekaj nasvetov za oba.

Sinko je globoko zabredel v puberteto, čas, ko padejo do takrat vzpostavljene avtoritete, pravila, naučeni vzorci lepega vedenja. To je čas iskanja lastne avtoritete, kar za mnoge najstnike avtomatično pomeni zanikanje tega, kar so jih prej vzgajali njihovi starši. Želijo biti odrasli, čeprav ne vedo kako, zato preizkušajo vse mogoče poti, ponavadi začno z najlažjimi. In igranje igric, gledanje televizije, spanje in lenarjenje so prve na tem seznamu. Tega, da so šola in ocene v njej pomembne po eni strani zaradi napredovanja v želeno srednjo šolo, po drugi strani pa zaradi pridobivanja potrebne osnove znanja in spretnosti, očitno vaš sin ni pred nastopom pubertete ponotranjil, vzel za svoj osebni moto. Verjetno ne ve, kam si želi iti po končani osnovni šoli, mogoče celo išče odgovore na različna bivanjska vprašanja (zakaj živim, kaj je moj namen, kako naj živim, kaj je smisel mojega življenja) in ne najde odgovorov. Ta čas se v njem zares dogaja v nekaj letih toliko, kot kasneje in prej nikoli v življenju. Ne, da ga zagovarjam, le skušam vam pojasniti nekaj ključnih vzrokov njegovih reakcij.

Pravite, da se izmišljuje, da ima nalogo narejeno, čeprav je nima, da zna, čeprav ne zna. Seveda, želi, da ga pustite pri miru. Na vas je seveda odločitev, kako boste reagirali. Ga pustili pri miru, naj ga negativne ocene same naučijo, da se razreda brez učenja ne da narediti in ga bodo k učenju spravili šele popravni izpiti ali celo padec letnika. To bi vas gotovo precej prizadelo, če bi tudi on to doživel kot osebni neuspeh, potem bi ga to zbudilo, da bi se pripravil in uspešno opravil popravne izpite in verjetno bi se od tedaj naprej sam od sebe učil, saj bi dobil za učenje svojo lastno motivacijo, ki je sedaj nima. Druga možnost je, siliti sina na vse mogoče načine (ki jih trenutno spoznavate kot zelo neuspešne), da se uči, da nekako izdela letnik. Vendar če on pomoč zavrača, kaj lahko še naredite?

Obtožujete sebe, da ste malo prisotni doma, sprašujete, kako mu lahko pomagate, če bi koristilo, če greste sami na kakšno izobraževanje o šolanju otrok. No, sedaj, ko gori voda, je to malo pozno, sedaj je treba vse moči usmeriti v čim bolj uspešno zaključeno šolsko leto. Če bi se bolje počutil med svojimi vrstniki, bi predlagala, da se uči skupaj z njimi, morda obišče dopolnilni pouk ali sam prosi katerega od sošolcev za kopije snovi in pomoč pri učenju. Vsekakor pa bo sedaj potreboval kar intenzivno, dnevno pomoč, sploh, če je v večjem zaostanku s snovjo in če ima več negativnih ocen.

Pišete, da je ignorantski tudi do drugih učencev, kaj to pomeni? Se v razredu ne počuti dobro? Kdaj se je začelo njegovo opuščanje šolskih obveznosti, kaj se vam zdi, da je vzrok za to? Kaj sam navaja kot vzrok začetka opuščanja učenja? Mogoče je vzrok njegove zainteresiranosti za šolo na njegovem socialnem področju, v doživljanju njemu neustreznih odnosov med njim in vrstniki itd.

Sedajle je mesec pred koncem šolanja, pišejo se zadnje kontrolne naloge, ki so večkrat odločilne pri zaključevanju ocen, sploh, če gre za celoletne kontrolne naloge. Torej je možno v tem mesecu samo še stisnit zobe in kar se da največ naučiti in dobiti vsaj pozitivne ocene. Med počitnicami pa bo čas, ko se lahko s sinom temeljito pogovorite, odkrijete vzroke, probleme, ki jih doživlja, očitno se marsikaj dogaja na področju njegove osebnosti, samopodobe, doživljanja šole, vrstnikov itd. Če se vam zdi, da nima dobrih učnih navad, da ne ve, kako se učenja lotiti, da se bo učil čim manj in se čim več naučil, potem bo z začetkom novega šolskega leta čas, da se teh spretnosti nauči. Za sedaj pa predlagam, da sinu predlagate nekoga, ki mu bo za zadnje tedne šole znal vliti poguma in volje ter mu dnevno pomagal pri učenju tako, da bo razred uspel uspešno zaključiti. Lahko se obrnete tudi name, vendar pod pogojem, da je to tudi sinova želja in da ima resničen namen resno delati. Ko začne mlad človek doživljati uspešno učenje kot svoj lasten uspeh, se mu povrne samozavest, to pa je večkrat odskočna deska za začetek lastnih prizadevanj za uspešnost v šoli in izven nje - take so moje izkušnje. Šola je za mladostnike pomembna izkušnja doživljanja lastne uspešnosti, zato moramo odrasli otrokom, posebno takrat, ko doživljajo svojo nemoč, kot sedajle vaš sin, pomagati, jim stati ob strani s svojim razumevanjem, nudenjem pomoči ali najdenjem usposobljenega strokovnjaka, ki bo znal najti tako vzroke otrokove nemotiviranosti za učenje, kot otrokova močna področja ter način učenja, ki je vašemu otroku pisan na kožo.

Sedaj morate starši biti močni, mu vlivati voljo, da letnik še ni izgubljen, da se lahko v tem mesecu še veliko spremeni na bolje, popravi še dosti ocen, samo, če se bo DANES odločil za učenje, ne za obupovanje in smiljenje samemu sebi, pa tudi za prikrivanje lastnih obveznosti in želje po pobegu v svet brez obveznosti ne. Spodbudite sina, da se odloči za pomoč ter jo sprejme in tudi sam pri tem aktivno sodeluje. Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2458-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti