Mene pa zanima, ali so tujci pri dedovanju izenačeni z državljani Republike Slovenije? Ali vsi sodediči vedno dedujejo po enakih delih ali npr. lahko en dedič zaradi slabšega premoženjskega stanja deduje več kot drugi dedič? Hvala za odgovor. Jože

Tujci so pri dedovanju nepremičnin izenačeni z državljani Republike Slovenije samo ob pogoju vzajemnosti (reprocitete), to pomeni samo, če imajo v državi, katere državljan je tujec, naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. Sistem ugotavljanja vzajemnosti velja npr. za državljane drugih republik bivše SFRJ, saj le-ti pridobijo z dedovanjem lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji samo s pogojem vzajemnosti. Kadar je treba v zapuščinskem postopku zaradi dedovanja nepremičnine vzajemnost ugotoviti, sodišče prekine postopek, vzajemnost pa ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje. V primerih, kadar zakon ali mednarodna pogodba, pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah urejata drugače, ne pride v poštev Zakon o ugotavljanju vzajemnosti. To velja na primer za vse državljane EU in treh članic EFTE (Islandija, Liechtenstein in Norveška), v katerih imajo od 1. maja 2004 državljani Republike Slovenije enake pravice in obveznosti kot njihovi državljani. V tem primeru se vzajemnost ne ugotavlja.

Povečanje ali zmanjšanje dednega deleža Zakon o dedovanju predvideva za prvi in drugi dedni red. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi samo v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme vseh ali posameznih sodedičev , ali pa tako v breme zakonca kot tudi vseh ali posameznih sodedičev. Pri odločanju o zahtevkih na povečanje dednega deleža mora sodišče upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera. Nekatere so v zakonu primeroma navedene: premoženjske razmere, pridobitna sposobnost sodedičev, vrednost zapuščine.

Nina