Vse od osamosvojitve leta 1991 imata Slovenija in Hrvaška nerešena mejna vprašanja na kopnem in morju. Reševanje teh vprašanj pa otežujejo in zavlačujejo tako ključni dokumenti (npr. katastri), ki so pogosto neskladni in neveljavni, kot tudi politični interesi obeh držav in EU. Zato sta se Slovenija in Hrvaška s podpisom arbitražnega sporazuma 4. novembra v Stockholmu zavezali, da bodo spor reševali arbitri, ponujena rešitev, dobra ali slaba, pa bo dokončna. Hrvaški sabor je sporazum sprejel z veliko večino, slovenska vlada pa želi razpisati posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu, na katerem bi odločali volivci.

Kaj ta sporazum pomeni za Slovenijo še ni povsem jasno, vendar je že podatek, da je v hrvaškem saboru sporazum podprla tudi opozicija, dovolj zgovoren. To lahko pomeni, da bo Slovenija izgubila neposreden dostop do mednarodnih voda. Zato bi morala slovenska vlada bolje argumentirano zastopati svoja stališča o poteku meje, zahtevati, da se pri razmejevanju upošteva tudi načelo pravičnosti, se jasno opredeliti glede arbitražnega sporazuma in ne prelagati odgovornosti na ljudstvo s posvetovalnim referendumom.