Lepo pozdravljeni,

sem osebno v zelo veliki težavi in sicer že 3 leta je moje razpoloženje zelo negativno, sploh nimam veselja do nobene stvari več, zato se silim v vsako delo. Misli se mi vrtijo le okrog negativnih očutkov nemoči, nezmožnosti za nobeno delo, zato sem že čist na tleh. Sem ujetnica svojih misli in občutkov iz katerih ne morem ven, saj se vsaki dan vrtim le okrog tega, nobeno delo mi ne pomaga ven iz tega stanja. Če pa se že s kom pogovarjam, pa govorim le o sami sebi in svojih težavah.

Prosim Vas za odgovor!

Hvala Vam za odgovor že vnaprej :)

Pozdravljena!

Hvala za zaupane nam težave. Nihče se ni rodil s pozitivnim ali negativnim razpoloženjem, ponavadi že otroci začno prevzemati osnovno razpoloženje in način pogleda na sebe, svet okoli sebe in seveda posledično tudi svoje besede, reakcije, glede na način funkcioniranja staršev. Kasneje zna postajati razpoloženje zelo vezano na mnenja vrstnikov o njih in seveda njihovim doživljanjem uspešnosti na različnih področjih, tudi od samozavesti, doživljanja sebe kot dobrega/slabega, uspehi pri uresničevanju lastnih želja, ciljev itd. Bolj kot smo odrasli in nevezani na vplive staršev in družbe, bolj smo sami tisti, ki se moramo naučiti krojiti svoje življenjske cilje, se znati sami motivirati, da uspemo opraviti zastavljeno nalogo, se naučiti načrtovati ter si končno ustvariti tudi takšne pogoje in živeti tak stil življenja, ki nam je v zadovoljstvo. Tudi izbiramo si hobijev ne več, ker se z njim ukvarja naš prijatelj ali večina družbe, v kateri smo, ampak, ker nas osebno tisti hobij zares osrečuje. Ja, ni lahko odraščati in osebnostno zoreti!

Kaj sem želela s tem uvodom povedati? Da se moraš naučiti kar najhitreje prepoznavati negativne misli in ugotoviti, kaj jih povzroča, se pravi priti do vzroka. Mogoče v resnici nimaš samozavesti, imaš negativno samopodobo, se doživljaš neuspešno ali nekompetentno obvladovanja življenjskih preizkušenj, ugibam, odgovore moraš poiskati sama... Prav gotovo pa ne poznaš uspešnih strategij za čimprejšnje propoznavanje negativnih misli ter razumsko presojanje ali je negativna misel tudi opravičena, utemeljena ali ne. Če vidiš, da ni, jo čim prej pustiš odditi. Če je utemeljena, potem ugotoviš opravičen razlog za to misel in si zastaviš cilj, da ga v roku enega meseca se vsak dan trudiš ga odpravljati. Najprej v prisilnih mislih, potem besedah in čustvih, ki jih misli, doživljanja, čustva povzročajo. Predlagam ti, da si izposodiš knjigo Davida Burnsa: Kako smo lahko srečni in zadovoljni, kjer nazorno opisuje postopek prepoznavanja nerealnih (on pravi izkrivljenih) misli in te lepo vodi, kako jih preoblikovati v realna doživljanja in v pozitivno naravnanost.

Zagotovo bi ti bilo lažje, tudi hitreje bi napredovala, če bi te vsaj prvi mesec na tej poti nekdo osebno spremljal, če nimaš nikogar drugega, lahko pokličeš in se dogovoriva.

Želim ti, da bi se za to pot osvoboditve od negativnih misli in doživljanj čim prej odločila ter začela počasi, a z gotovostjo po njej stopati, vsak dan bolj pozitivna in bolj polna življenja, Andreja Jereb