Mama najstniškega sina sprašuje kaj naj stori s 16-letnikom, ki se ne uči in grozi, da ne bo več nadaljeval šolanja, če ga ne bodo pustili pri miru. V preteklosti so ga sicer že poskusili prepričati z odvzemom računalnika, a ni imelo pravega rezultata …

Pozdravljeni,

Obupni problemi s sinom.

Sin je star 16 let in je zaključil drugi letnik splošne gimnazije s popravnim izpitom iz matematike. Problem je, ker se deset dni pred izpitom ne uči in živi v iluzijah, kako bo naredil brez resnega učenja. Odvisen je od računalniških iger in za učenje nima časa. Računalnik smo tudi že vzeli, vendar potem ni šel več v šolo in je začel zahajat v čudno družbo. Obljubili smo mu, da mu računalnik vrnemo, če izpolni obveznosti za prvi letnik in ne hodi v to družbo, (uspel je narediti tri popravne.). Trenutno pa nam grozi, če ga ne pustimo pri miru, da ne bo šel na izpit in tudi ponavljal letnika ne bo. Ob neuspehu mu bomo definitivno vzeli računalnik, vendar me je groza, če se ne bo hotel vključiti nazaj v šolski sistem. Kaj lahko storim, če se ne vpiše za ponavljanje? Ali ga lahko sama vpišem v izobraževane odraslih na kakšni drugi splošni gimnaziji (njegova nima izobraževanja ob delu) ? Bi mu v tem primeru priznali ostale pozitivne (v primeru, da mu uspe z matematiko bi dosegel dober uspeh) in bi lahko opravljal samo matematiko za drugi letnik (ali bi bila v tem primeru šolnina ustrezno nižja)? Kako je potem s statusom? Ali se sme naslednje leto vrnit na svojo prvotno gimnazijo, če mu uspe? Se mu potem šteje, kot da je že ponavljal? Še vedno upam, da ga bomo čez kakšen mesec nagovorili k opravljanju izpita in se bo naslednje leto uspel vključit v redni program. Pri problemu mi pomagajo tudi psihologi, vendar smo zaenkrat samo delno uspešni.

Hvala za odgovore in L.P.

 

Pozdravljena!

Hvala vam za zaupanje, doma vas resno skrbi, kako sinu dopovedati, naj redno dokonča svoje srednješolsko šolanje.

Iz izkušenj mnogih vam povem, da starši lahko kaj malo naredijo, saj imajo žal mladostniki na voljo veliko mamljivejših ponudb, kot je dolgočasno učenje in obiskovanje šole. Tudi sami doživljate, da restrikcije izzovejo še hujši upor. Najbolj naravna posledica je enostaven pogoj: starši ste dolžni preživljati otroka, ki se redno šola. Če se ne namerava, naj gre delati in sorazmerno prispeva k družinskemu proračunu. Če tega ne namerava, naj gre živet kamor sam želi in hoče. Verjamem, da vam je to zelo grozno prebrati, vendar verjemite, da je to za večino najboljša izbira. Starši ne moremo biti odgovorni za vse, kar naši otroci počno. Seveda si vsi želimo, da bi uspešno študirali, dobili dobro službo, si ustvarili srečno zakonsko zvezo, vendar večkrat to lahko ostane le pri naših željah, dobrih namenih in pomoči, kadar so jo otroci pripravljeni sprejeti. Sedanji generaciji se zdi, da lahko po starših, ki jih imajo zagotovo najbolj radi dobesedno hodijo, si privoščijo vse, kar jim pade na pamet, saj so jih starši itak dolžni preživljati, ne glede na vse lumparije, ki jih sami počno in ne glede na njihov odnos do staršev. Napaka. Starši imajo dolžnost otroku omogočiti najboljša izhodišča za življenje, če pa jih otroci ne sprejmejo, ni naloga staršev, da jih k temu prisilijo. Če se je odločil, da ne bo redno študiral, prav. Pogovorite se, naj si najde službo in dokonča študij, kot si sam želi. Sami ste mu omogočili brezplačno šolanje tekom rednega programa. Če mu to ne odgovarja, naj si sam izbere in izpelje kakšen drugačen način šolanja. Ja, možno je delati srednjo šolo tudi po izpitih, ki se seveda plačajo. To organizirajo oddelki za izobraževanje odraslih na nekaterih srednjih šolah - sama poznam dober program in organizaciji na Gimnaziji Poljane. Tam naredijo tisti, ki se zavzamejo in se zares učijo, drugi ne, ker jih seveda nihče ne sili k učenju. Vpisuje se v te programe septembra, sedajle se bo moral pozanimati, če bo našel kje še kakšno prosto mesto - oziroma našel bo verjetno pri organizatorjih, ki so slabši in jih drugi niso izbrali. Naloga vas, staršev je, da mu pokažete vse možnosti, ki jih sin ima, ne morete pa se namesto njega odločiti, ga nekam vpisati, mu plačati šolnine itd. Kar se tiče njegovih groženj in vašega strahu zaradi sinovega zahajanja v slabo družbo - gre za vprašanje osebnih vrednot. Če se sinu zdi, da je frajer in nekaj več, če se tudi sam kot ovca podreja družbi, kjer kadijo, pijejo alkohol, ali so v podobnih omamah, potem verjemite, da mu ne pomaga nobena pridiga. Za to je sedaj prepozno. Zdaj je sin v letih, ko ima starše za zastarele nosilce nekih srednjeveških vrednot, ki ga itak ne razumejo, doživlja vas, da ga dušite, silite s svojimi željami in idejami. Sam bi drugače, a ponavadi ti mladostniki ne vedo, kaj si v resnici želijo, kako bodo tisto dosegli, slabi so v načrtovanju, kaj šele trudu za dosego uspeha. A tu ste nemočni. Če se sin sam ne bo odločil študija nadaljevati, ga v to ne morete prisiliti. Če se sam pred izpitom ne more prisiliti k učenju, ga vi k temu ne morete prisiliti. K privzgajanju navad se začne otroke navajati praktično odkar shodijo, ko dobivajo starosti in zmožnosti primerna tedenska opravila, ki postanejo njihova dolžnost in rutina. Ne predstavljajo neke hude obremenitve, pač pa zahtevajo rutino, rednost pri opravljanju. Če uspemo predšolskemu otroku in kasneje v zgodnjih šolskih letih pridobiti redne dolžnosti doma ali pa skrb za kakšno domačo žival, rastlino itd., je tudi navajanje na rutino učenja enostavnejše. Če predstavimo in pomagamo najti še otrokova močna področja in njegov lastni stil učenja, potem je učenje sploh potem lažje, so tudi za učenje bolj motivirani. Motivacija in zbranost za učenje začne rapidno padati po 12. letu v začetku pubertete in traja ponavadi zaradi vseh hormonskih turbolenc do približno 17.-18. leta. Zato je takrat pomembno otroka naučiti aktivnega učenja v krajših časovnih intervalih ter ukvarjanjem z vsaj eno prostočasno aktivnostjo, ki mu da motivacijo za učenje - lahko je to računalnik, vendar ne računalniške igrice ali surfanje po internetu, temveč učenje recimo uporabnih računalniških programov ali pa malo ustvarjalnosti pri učenju ustvarjanja lastne internetne strani. Skratka, sama zagovarjam, da morajo otroci tekom osnovnega in srednjega šolanja imeti obvezno še nek šport, v katerem pokurijo svojo odvečno energijo in še eno prostočasno dejavnost, ki je skladna z njihovimi talenti in lahko nakazuje kasnejšo poklicno odločitev.

So tudi mladi, ki res prekinejo redno šolanje in se mogoče vključijo v program Produkcijske šole ali Projektnega učenja mladih, ki je namenjen prav ponovni vključitvi mladih v sistem rednega šolanja. Nekateri mladi potrebujejo kakšno leto odmora, ki pa ga morajo res koristno preživeti (nekateri gredo v razne programe različnih skupnosti tudi v tujino) ali pa se učijo res koristnih spretnosti za vsakodnevno življenje, v omenjenih programih, tako, da v tistem letu dozorijo za ponovno vključitev v redno šolanje - a to gre za njihovo željo, ne vašo zahtevo. Če je tako, potem se znova vključijo in uspešno dokončajo šolanje, če te notranje motivacije ni, potem se to ne zgodi.

Ne vem, koliko sem vam uspela odgovoriti, želela sem le vaše breme vzeti z vašega ramena ter ga dati v roko vašega sina. Če želi biti odrasel, potem naj prevzame vajeti svojega življenja v svoje roke in dokaže, da to zmore. Če boste želeli še kakšen konkreten nasvet se znova oglasite, lahko tudi na osebni pogovor, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3834-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti