Počitniiiiice!! Potovanja, lenarjenje, žuri … najbrž pomislimo ob besedi počitnice. Toda, ko pogledamo v naše žepe vidimo, da so ti bolj ali manj prazni in da bi jih bilo dobro napolniti. Zato se nas veliko odloči, da si bomo med počitnicami poiskali delo prek študentskega servisa. Poleg tega, da nekaj zaslužimo, še dan hitreje mine, ker resnici na ljubo posedanje po hiši ni najbolj zanimivo. Nekateri delajo en mesec, drugi dva, tretji kar vse počitnice. Prvim študentsko delo pomeni res samo ˝žepnina˝ za morje, potovanje. Drugi bi radi malo več zaslužili, a si obenem vseeno vzeli čas za pohajanje. Tretjim pa je glavni vir dela denar. Računajo, koliko bodo dobili konec meseca, skoraj nikamor ne gredo in zelo malo zapravljajo, saj je to njihov težko zasluženi denar. Tu se pojavi problem, saj jim delo postane prioriteta in si ne vzamejo časa za potovanje ali pa samo za pohajanje. Kam sami sodimo? Delamo za kratki čas ali smo obsedeni z njim? Je delo namesto svoboda postalo nuja, naša notranja prisila? Nam delo pomaga, da se počutimo bolj odrasli, odgovorni? Mnogi so mnenja, da je delo prek študentskega servisa dobro, saj se naučimo odgovornosti do denarja in spoznamo njegovo resnično težo. Kaj pa, če postanemo obsedeni s tem, koliko bomo zapravili in koliko nam še ostane? Da samo varčujemo? Ali druga skrajnost; da ves svoj denar porabimo zaradi občutka popolne svobode in finančne neodvisnosti? Delo je lahko dvorezni meč. Meč odrešitve in zasvojenosti.