Phimetos | sreda, 05 avgust 2009

ImageStari Grki so verjeli, da je človek to, kar dela. Tako razumevanje pa delo ovrednoti z vsemi našimi dejanji. In kaj nas pripravi do tega, da smo to, kar smo, oziroma da delamo to, kar delamo? Posebno vlogo pri naših dejanjih imata determinizem in možnost izbiranja, slednje kot temeljni pogoj pa svobodo.

Determinizem bi lahko razdelili na naravni in družbeni. Pri naravnem determinizmu so zelo pomembni pojmi evolucija, podzavest in narava. Naravni determinizem bi lahko definirali kot apriorni del osebka, ki si ga ni izbral sam, hkrati pa mu ne omejuje temeljnih naravnih pravic. Če bi se osredotočili na človeka, bi nas zanimala evolucija, saj nam le-ta pojasnjuje mutacije oziroma človekove prilagoditve na naravno okolje. Te pridobitve pa nas znotraj človeškega rodu ali zbližujejo ali razlikujejo. Na primer, barva kože nas razlikuje, človeška hoja pa zbližuje. Ko je evolucija človeka izoblikovala, se je izoblikovala tudi človeška narava (ČN). ČN je nekakšna značilnost, ki je skupna večini (ni nujno vsem). Ker pa je ČN še neraziskana do potankosti, jo bom predstavil hipotetično. Če bi bilo v ČN, da radi jemo sladoled, bi bili determinirani s tem, da radi jemo sladoled, saj bi bil to del naša narave. V človeški podzavesti pa se skrivajo tudi naravne danosti/nujnosti, katerih se sploh ne zavedamo. „Zakaj nam je všeč ravno ta barva?“ „Ne vemo, samo všeč nam je!“ Takšne podzavestne stvari, ki nas tako ali drugače zaznamujejo, pa so lahko tudi družbeno pogojene in niso del naravnega determinizma. K naravnemu determinizmu bi prištevali samo tiste, ki smo jih dobili z naravnim dedovanjem.

Družbeni determinizem pa je pogojeni del osebka, ki si ga ni izbral sam, hkrati pa mu ne omejuje temeljnih družbenih pravic. Sem spadajo predvsem družbeno pogojene danosti, kot so državljanstvo, jezik ... Nekateri družbeni determinizmi nas omejujejo pri naravnih pravicah, vsekakor pa nas ne bi smele ovirati pri družbenih pravicah. Seveda pa temu ni vedno tako. V družbah, kjer družbene pravice izključujejo osebe na podlagi družbenih lastnosti, srečujemo številne probleme: socialni razkol, nestrpnost, kriminaliteto ... Družbeni determinizem je na zavedni ravni po navadi spremenljiv, posameznik si lahko spreminja ime, priimek, državljanstvo ... Na nezavedni ravni pa je družbeni determinizem bolj močan. Ljudem nekatere navade iz primarne socializacije ostanejo, čeprav jih zavestno želimo spremeniti. Človek v tujini govori tuj jezik, vendar svoje misli še vedno oblikuje v maternem jeziku, kulturo naroda se da spremeniti skozi mlade generacije, ki še niso tako močno determinirane s tem, „kar je bilo“. Ljudje smo determinirani s stvarmi tako ali drugače, zato smo tudi takšni in drugačni. Ker smo takšni in drugačni, tudi delamo to in ono.

Za svobodo oz. svobodno odločitev pa je treba imeti možnost izbire. Če bi na izbiro imeli samo male črne kocke, bi izbrali malo črno kocko. Seveda, saj niste imeli druge izbire, ki je nujna za svobodo. Če nimamo med ničemer izbirati, potem ne moremo trditi, da so naše izbire svobodne, ampak so nujne. Svoboda ima zraven izbiranja še neodvisnost. Če so pogojene, se moremo vprašati tudi o pogojih. Izbirate lahko med malo črno kocko ali belo kocko in smrtjo. Seveda je v tem primeru možnost izbire, vendar je izbiranje pogojeno z eksistenco in ne gre za svobodno izbiranje.

Razočarati moram vse, ki ste pričakovali jasen in glasen odgovor na vprašanje svobodnega ali prisilnega dela. Ker smo tako ali drugače determinirani, nam iste stvari pomenijo različno, zato vam sodbo o delu prepuščam. Želel sem vsa samo opozoriti, kaj vpliva na naše delo, če pa je vaše delo odraz svobode, pa presodite sami ...
 

Zadnja sprememba: sreda, 05 avgust 2009
(5 glasov)

Komentarji 

 
#2 princigena 2009-09-02 21:13 Je nesvobodna izbira oziroma neizbira tudi če imaš na razpolago samo en izbor, a je ta izbor tako super, da bi ga izbral tudi če bi imel še desettisoče možnosti? Meni se zdi da ne. Naša izbira je tako "nujna", vendar bi v le malo drugačnih okoliščinah bila ista, a svobodna. Kje je smisel?
torej, Marko, če rad razvijaš svoje talente, te to ne bi smelo omejevati (se meni zdi). LP
Citat
 
 
#1 Marko 2009-08-06 09:12 Postavlja se mi vprašanje, ki temelji na prepričanju, da je poslanstvo vsakega človeka razvijanje lastnih talentov. Nam to jemlje možnost izbire? Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4609-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti