Sem 30 letna, zaposlena, simpatična, komunikativna ženska, z malo hčerko in tri neuspela razmerja z moškimi za seboj.

Izhajam iz velike družine z veliko problemi, o katerih se nobeden konkretno ne pogovarja, samo obtožujemo drug drugega. Prav z vsemi člani družine imam problem, sicer svojevrsten, ampak vseeno. Z očetom nimam stikov že več kot 5 let, imam gospodovalno mati, ki je iz mene naredila čustveno sužnjo. Sestre z menoj nočejo imeti opravka, ker sem črna ovca, pa nekako dobim kar potrebujem (plačam zelo veliko ceno). Ne morem najti pravega partnerja, ker iščem napačne lastnosti. Ali iščem čustveno pasivnega človeka, kateri me ne kontrolira, ali pa zelo aktivnega človeka, kateri me pa hoče kontrolirati na vsakem koraku. Za seboj imam veliko slabih dogodkov, ki so pa, na žalost, del življenja. Sem sanjač, imam veliko idej, vsak neuspeh me pa demotivira, spravi celo do ubupa in potrtosti. Imam čudovito hčerko, v četrtem letu starosti, zelo bistra in odprta, prava raziskovalka. Skrbi me moj odnos do nje. Trenutno ne čutim prave povezanosti z njo, nisem zmožna se ji posvetiti, kakor to potrebuje. Veliko sem jo že naučila, vendar z muko. Kadar me ne uboga, mi dvigne pritisk. Rada bi se umirila in imela realen in miren pogled na vse dogajanje okoli mene in našla rešitev. Zmorem najti rešitev za vsak problem, realizacija je pa še večji problem. Vem kje začeti-PRI SEBI-, ne vem pa KAKO začeti, koliko časa vztrajati, kam se obrniti za pomoč v največji stiski. Zelo težko komu zaupam po vseh slabih izkušnjah, tudi vsem strokovnim inštitucijam ne zaupam.

Moja hčerka je smisel mojega življenja, zakaj se ji ne morem posvetiti z mirnim načinom in na uspešen način?

Pozdravljeni!

Hvala vam za vaše pismo in zaupanje. Ja, če težko zaupate vsakomur po več slabih izkušnjah, potem se verjetno res počutite v slepi ulici, saj sami tudi vidite, da ne zmorete naprej.

Prav ste ugotovili, začeti je treba pri sebi. Najprej bi morali ob težki preteklosti, kjer so vas očitno člani vaše primarne družine želeli ukalupiti vsak v svoj modelček, ugotoviti, kdo v resnici ste vi sami, česa si želite, kakšne so vaše potrebe, želje, cilji v življenju, vrednote, kakšne relacije želite vzpostavljati z različnimi ljudmi, da boste od njih spoštovani taki kot ste. Šele ko uredite samo sebe, se začne drugi del - iskanje partnerja. Šele takrat, ko boste sami osebnostno bolj zreli, boste začeli tudi iskati in pritegovati osebnostno zrelejše moške.

Takrat se začne drugi del vaše poti, ki bo tudi po nekaj neuspešnih zvezah kar naporen, saj boste gotovo spet težko zaupali ...

In kot pravite je sedaj hčerka tista, ki bi ji radi dali kar največ. Odlično, a tudi tega se je treba naučiti. Če niste imeli najbolj funkcionalne družine, iz katere ste lahko 'podedovali' nekaj že doživetih in naučenih vzorcev, potem se boste morali tudi tega naučiti. Knjige, predavanja bodo premalo konkretna. Gotovo poznate kakšne kolegice, mogoče starše otrok iz hčerinega vrtca in podobno, za katere vidite, da vzgajajo otroke njim primerno, sledijo in spodbujajo njihov razvoj - mogoče bi se zbližali z njimi?

Sprašujete, zakaj se ne zmorete posvetiti hčerki z mirnim načinom - zato ker sami niste mirni - to ni težko uganiti. Otroci nas preberejo, četudi se pretvarjamo, da smo boljši, kot smo. Tako, da igranje pri njih ne pride dolgo časa v poštev. Vzgoje se je treba naučiti in jo seveda prilagoditi otroku samemu, tega se pa po internetu ne da početi, ker je vsak otrok specifičen, enako vi niste podobni meni ali kakšni drugi mami.

Kako lahko iz sebe nekaj naredite: kot edino možnost vidim to, da si izberete nekoga, ki mu boste zmogli zaupati, ki mu boste dovolili, da vam bo pomagal 'pospraviti ropotijo' iz vaše preteklosti, ki vas bo vodil k vzpostavljanju zrelejših odnosov z ljudmi, predvsem pa, ki vam bo spremljevalec na poti vaše osebnostne rasti.

Začnite pa čimprej, zaradi vas in vaše hčere. Vse dobro, Andreja Jereb