Pozdravljeni,

mene, pa zanima, kako bi si še jaz lahko pomagala. Ko sem bila še otrok, sem prebolela dve operaciji na hrbtenici zaradi skolioze. V najstniških letih sem bila posiljena in od takrat naprej se mi neprestano dogaja, da se počutim umazano. Roke si umivam prepogosto, kar se opazi, ker imam zelo suho kožo. Težave imam tudi pri iskanju partnerja. Kljub 33 letom še nisem bila nikoli v zvezi, ker me je tega grozno strah. Saj gre z leti na boljše, ampak se mi zdi, da veliko prepočasi. Poiskala sem pomoč na Dispanzerju za psihohigieno in sicer pri Dr.Mrzlekar-Svetel Danijeli. Ni mi znala pomagati naprej, saj so vse psihoterapije plačljive. Svetovala mi je, da bi nadaljevala terapijo v Družinskem centru Mir, ki sem ga pred leti že obiskovala pri istem terapevtu. Vendar tega terapevta več pri njih ni in mogla bi terapijo začeti znova, za uro pa bi mogla odšteti 15 EUR. Zato sem se odločila, da tam terapije ne nadaljujem, ker pač sem sama brezposelna in res se mi ne bi izšlo. Pri naslednjem obisku mi je svetovala Dr.Mrzlekar Merc Hermino, katera pa ima spet blazne cene. Kaj mi torej svetujete? Morda poznate kakšno brezplačno skupino za samopomoč ali kaj podobnega v Mariboru, da bi se lahko o mojih problemih s kom pogovorila. Jaz bi namreč rada človeka oziroma skupino, kjer se pogovarjamo o svojih problemih, ne bi pa rada, da mi svetujete kakšno molitveno skupino ali duhovne vaje, ker sem že bila in mi ni ravno všeč ravno zato, ker se ne moreš pogovarjat.

Hvala za odgovor.

Vprašujete me, ali vem za kakšno skupino v Mariboru, kjer bi se človek lahko pogovarjal o svojih problemih.

Po informacijah, ki jih imam, je v Mariboru verjetno primerno mesto za vas na Družinskem centru Mir, vendar pravite, da to ne pride v poštev, ker je stvar plačljiva. Mislim pa, da bi vam v tem centru znali največ povedati, kakšne možnosti še obstajajo v Mariboru.

Glede na to, da je tudi iskanje partnerja za vas problem, bi bila morda primerna za vas Betanija, ustanova, ki pa je žal v Ljubljani, kjer pomagajo ljudem do znanstev z namenom stopiti v družinsko skupnost.

Na Dispanerju za psihohigieno se seveda še lahko oglasite, verjetno pa tam ni mogoče pričakovati neke intenzivnejše terapije.

Ne vem sicer, kako živete, s čim se ukvarjate, kaj delate, ker pravite, da niste zaposleni. V vsakem primeru pa si predstavljam, da bi bilo za vas zelo koristno, če bi si poiskali tudi kake možnosti za siceršnja udejstvovanja. Lahko so to dejavnosti na področju športa, glasbe (petje), plesa, planinstva, pohodništva ali kakršno koli drugo udejstvovanje, morda tudi v okviru župnije.

To sicer ne bi bila direktna terapija, lahko pa človeku pomaga, da se obrne proč od problemov, dobiva zadovoljitve, ki same retrogradno vplivajo na izboljšanje naših siceršnjih psihičnih težav.

Želim vam, da res najdete nekaj zase in kolikor se da v polnosti živite svoje življenje.

Anica