Danes na Gospodov dan sem se že navsezgodaj (6.15) vozil nazaj v Dolnji Logatec… Kot sem omenil že včeraj nadomeščam župnika, ki je zbolel. Prva sv. maša je bila ob 7h zjutraj. Po vsaki maši sem se še malo zaklepetal z ljudmi pred cerkvijo… Pred kosilom, ki sem ga imel pri sestrah v Logatcu, grem še v dom za ostarele, ker so me prosili, da je potrebno neki ženi podeliti sveto maziljenje. Fenomenalno! Kakšna umirjenost pri človeku, ki se zaveda, da bo umrl… Na koncu jo pozdravim in ji zaželim, da naj pozdravi vse DOMA!!! Ona se mi nasmehne in mi odvrne nazaj bom… saj bom šla čez kakšno urico!

Aha… pri zadnji sv. maši v Logatcu sem krstil še novega člana Cerkve… Naj vsi vedo….ime mu je Tim…. Naj sv. Timotej prosi zanj!

Po kosilu se odpravim v Novo mesto, kjer sem imel v zaporu še eno sveto mašo. Zanimiv mi je bil pogovor s fanti ob pismu škofov – prav to… kako Jezus gleda na množice in se mu zasmilijo…. In kako smo tudi mi poklicani, da v zaporu ohranjamo Njegov pogled…